Hvala kočijaž, res bi malo pobrskala in v nečem je skriti smisel. Bi pa enkrat, ko bi mi pomagala, če boš utegnala in prave volje, da je v smislu kakšnega venčka, postopek bi bil kar malo daljši, pa bi poskusla... Hvala Lidija hope
Houpko, ne sekiraj se, haiku je čista japonska izmislica, ki v drugih jezikih ni to, kar bi morala biti! Prosim, to je moje osebno mnenje, vsi, ki pišete haiukuje, ne mi zameriti, pač, vidite nekaj v tem, v čemer jaz nič ne vidim in tudi haikujev ne pišem, ker sem mnenja, da je haiku, edino haiku v japonščini, tisto pravo. Moje osebno mnenje, še enkrat, in Houpko, tvoja pesem je zagotovo haiku, če ti tako čutiš ...
Gabrijel, moj priklon, pa brez zamere vsem v katerih berem čudovite haikuje in ...ne razumem... Samo jaz Gabrijel tudi japonsko ne znam... (samo hec je, za vse ki berete!) Lp hope
HAHAHAHAHAHAHAH, tudi jaz ne razumem japonščine, HAHAHAHA, pa menim, da 99,99999999% tistih, ki pišejo haikuje in niso Japonci, tudi ne razumejo japonščine ... Veš, niso/nismo vsi dovzetni za vse! Tudi jaz ne :):):)!!!
Ja, Gabriel, razumem kar praviš, pa vendar, ne vem kdo si je izmislil sonet, katere narodnosti je bil ? Tudi haiku im svojo formo, 3 vrstice, 5-7-5, 17 zlogov, nepomembna je narodnost, pomemben je občutek, tega ti ne manjka, poskusi se, boš videl poetično iz čisto drugega zornega kota. Če si bral japonske avtorje, so bili prevedeni, ne moreš trditi, da je le japonščina ustrezna. Vabim te, da se preizkusiš, pa boš morda potem kaj rekel . Naj bo mir.
No, da povem mojo izkušnjo z mojimi dvo, tro in štirivrstičnicami (nekatere so objavljene tudi na tem portalu.) Pesmi sem dala v branje priznanemu pesniku, ki je ravnokar praznoval okroglo obletnico in je v svoji recenziji zapisal, da so te pesmi, citiram: "...samosvojih sporočil kot nekakšnih netradicionalnih haikujev. "
Torej, netradicionalni haiku. Pri takih pesmih pa se vendar moramo osredotočiti še na nekaj drugega, namreč sporočilo.
Kaj je namen takega zapisa? Tu pa smo spet tam, o čemer je pisala Ana, o medprostoru, sama pa pravim temu metafizika pesmi. Torej tisti občutek, ki ga težko artikuliramo, vseeno pa premakne v bralcu občutke in čustva.
Sama sem mnenja: Pesem ni samo zgradba, je še mnogo drugih reči. Oklepam se, sicer ohlapnega ( a mojega) pravila, pišem in poskusim doseči prej opisano metafiziko. Včasih je razumljiva večim, včasih samo nekaterim, včasih samo meni, se pa zgodi, jasno, da je ni, da misel ni dovolj izdelana, da bi ta smisel mojega pesnenja dosegla.
Včasih se da več doseči s pomočjo tradicionalne oblike, včasih samo v ritmu itd. Nekateri v prepoznavnih oblikah vidijo izziv, nekateri pa staromodnost. Ampak pesnik naj izbira obliko glede na svojo željo biti močan v izrazu...
Teoretiki naj potem bijejo svoje besede med svojimi, katero obliko uporablja pesnik. Super je, če je takoj jasno, ja, to je tradicionalni haiku ali sonet ali, ali, ali ... Če pa to ni, potem naj stikajo glavo, še najmanj pomembno je to, spet moje mnenje, za pesnika.
Spoštovana Zalka Razumem te, saj nisem pisala na tak način, tudi če morda usmerjam misli na kaj takega, mi ni bilo v namenu. Prav zato, ker so haiku-ji nekaj novega pri nas jih še nismo navajeni brat na način, da bi se ujeli v njegov ritem. Je kratek, hiter in tudi mil ne večinoma. Ko se različne kulture med seboj spoznavajo se ponavadi malo čudi... Kar pa se ne zna, se tako že po navadi čudi, kakor še najbolj jaz. Ne dvomim da ima svojo sestavo, še manj da ni enostaven, najmanj pa v sporočilno vrednost besed. Seveda sem teoretik, ki ni praktik, ker ne znam in nič hudega sluteče. Lep dan Zalka od hope
Ne le zgradba, tudi vsebina (klasičnega) haikuja je pomembna: torej, da neko sliko, zgoščen trenutek iz narave pesnik poveže s svojim občutjem, s tem, kar se mu kot človeku dogaja navznoter. Z zunanjo sliko nekako ustvari ozadje, okolje, v katerega je vpeta (zgoščena) misel, spoznanje, oboje pa šele skupaj deluje kot poudarjeno sporočilo.
Popolnoma pa se strinjam z Zalko - pesem, ki ima svojo metafiziko, bo začarala bralca ravno zaradi spoja vsebine, izraza, sporočila, atmosfere in seveda oblike - pa naj bo to povsem samosvoja ali klasična (morda je pri slednjih še težje, ker imamo občutno več primerjav ;).
Svit, imaš prav, morda bi se moral poglobiti v zadevo in poskusiti kaj napisati v tej pesniški formi. Ali pa se naučiti japonščino (hahah) in napisati haiku po njihovo :):):)!!! Morda bom, enkrat ... Nikoli ne reci nikoli! Se pa strinjam tudi z Zalko in Ano! Pesmi so res kot nekakšna magija za bralca in ustvarjalca in vsaka pesem ima svoj krog, ciljno skupino, ki jo vzame za svojo, pa ni pomembno, kakšne zvrsti je pesem ...