Pozdravček, Hope.
Malo sem obdelala tvojo pesmico (samo slovnične napakice sem ti popravila. Zdaj pa dokaži, da upoštevaš kakšno mnenje, obljubila si, da se boš naučila na portalu popravljati za seboj. Ni težko. Enkrat sem ti že jaz na forumu dala navodila, kako prideš do svojega besedila, pred nedavnim pa tudi Kerstin. Prosim, nauči se, ni težko!


V pesmi tvoje besede
v verzih spete,
s čutnim bliščem obdane
in s hvalo potrjene,
veš drugačne so te pesmi
od besed, ko ( ki) jih govoriš,
kadar ne pišeš v verzih.

Kako si te naj (naj si te) predstavljam
kot eno bitje,
enega človeka v enem,
ko pa si tako različen,
kot pisal bi v imenu dobrega,
srce pa ti postaja (tvoje srce pa postaja)
zasejan mefisto,
kot neka čudna črna stran,
ki jo (je) še niso odkrili,
ker samo berejo
sladke besede.

Neskončen prostor
odkril je prosto cesto
mefistovih besed v tebi,
za javno obdelavo srca
pa ti služijo lepljive besede,
v katerih se utapljajo
utapljajoči.

Tvoja odvisnost in
zgodovina, ki morda ni prava,
zraven pa nasedamo,
z besedami je res lahko,
manipulacija pa je veščina
preživetja trenutnega časa.

Kako naj te ocenim,
ko pa vem, da živo se loči
od že zdaj mrtvih besed
roke ki je pisala?
V drugi polovici misli
je skrito jajce teme.

Blefirana romantika,
lažna izpoved ljubezni,
kot bi peljal svojo drago
na dveurni ogled
nepozabnega filma,
tam je moški ki ljubi,
in ženska ki ljubi,
odlična glavna igralca,
si misliš tudi ti,
ki kupiš karto, sediš zraven,
v mislih ti pa odmeva:
tudi tega bo kmalu konec,
potem pojdeš z mano,
boš gledala neki drugi,
najin film.

Naj slava kraljuje
angelskim ali pa mefistovim spevom.
(pa četudi se večno držita za roke)
hope


BOŠ?

Lidija