Toliko dobrih pesmi se kopiči na forumu, da ni šans, da bi utegnila vsem zapisati pohvale; na Hodeča vibracija sem avtor escapenoize sem že dvakrat naletela "ob preskakovanju" po portalu in zdaj sem jo prebrala tretjič. Vsakič mi je bolj všeč. Res si zanimivo zajel in upodobil odnos med posameznikom in vesoljstvom, morda celo med organskim in anorganskim ;); pesem odpira tudi vprašanje bistva stvarstva oz. obisti stvarnosti (morda je podobnost teh dveh besednih zvez naključje, v vsakem primeru odlično učinkuje!) in morda ponudi delček odgovora v "čutiti vibracije vesolja" - bistvo moramo torej začutiti, ne moremo ga videti, slišati, izračunati itd. In v tem bistvu, kot praviš, tudi zbledijo vse naše napačne odločitve, s katerimi si morda po nepotrebnem bremenimo dušo za kdove koliko časa nazaj.

Čim več vibracij še naprej! :)
Kerstin

P. s. Dodala bi, da je zaznamovan besedni red v prostem slogu, kot je v tej pesmi, odveč; pesem bi stekla še bistreje in bolj gladko, če bi spremenil :
v brezumju časa se nastavljam
/.../
me kličejo po imenu