Forum
- Datum objave:
21. 10. 2008 ob 19:09 - Spremljaj
- Število komentarjev: 4
- Piše: Svit
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 613 krat
SKRINJICA - kočijaž
Gledam jesen,
se z barvami trudi,
čutim sonce,
premalo mi nudi,
draži me veter,
nosi okoli,
zemlja že vlažna,
diši po smoli,
morje pretemno,
da bi verjela...
potem, pa tudi " mi, me, mu - jev ni več in pesem teče, da je kaj, seveda ne mislim,da moraš kaj spremeniti, tudi tako gre. Pesem žubori in šumlja, pa čeprav je jesen.
se z barvami trudi,
čutim sonce,
premalo mi nudi,
draži me veter,
nosi okoli,
zemlja že vlažna,
diši po smoli,
morje pretemno,
da bi verjela...
potem, pa tudi " mi, me, mu - jev ni več in pesem teče, da je kaj, seveda ne mislim,da moraš kaj spremeniti, tudi tako gre. Pesem žubori in šumlja, pa čeprav je jesen.
Skrinjica avtor kočijaž
Zadnji verz pa:
Še jaz naj zaspim.
(Zaradi ritma.)
Sicer pa fino drsi, osebno me "mi, me" itd. ne motijo, ne rečem pa, da ni tudi svitova interpretacija zanimiva in dobra.
Všeč mi je, kako si prepletla zelo plastične opise z bolj ponotranjenimi.
Lep pozdrav!
Kerstin
Zadnji verz pa:
Še jaz naj zaspim.
(Zaradi ritma.)
Sicer pa fino drsi, osebno me "mi, me" itd. ne motijo, ne rečem pa, da ni tudi svitova interpretacija zanimiva in dobra.
Všeč mi je, kako si prepletla zelo plastične opise z bolj ponotranjenimi.
Lep pozdrav!
Kerstin
Hvala obema, da sta zašumela z mano.
:)
Lidija
:)
Lidija
Eh, Lidija, živela tale tvoja skrinjica, prekrasna je :):):)!!!
Pozdravljena! gs
Pozdravljena! gs
Lidija, a veš kaj čutim ko berem tvojo pesem?
Ogromno poguma, veliko opazovanje, za kar rabim dlje časa branja, razen ko ni haiku. Pri tem pa včasih dvomiš malo, a pesem je kot bi gledal v jesen, veš, hodil pod drevesi po potki, ko malo piha in nosi okoli in dvomi in čas ... Je to mišljeno bilo?
In ko ste vi vsi že mimo in preberem, potem ti Lidija, dobesedno že pišeš oz. tečeš mimo...jaz pa lovim počasi besede...
In tudi danes je čokoladen dan, a ne?
Imej se lepo Lidija,
te berem - od hope
Ogromno poguma, veliko opazovanje, za kar rabim dlje časa branja, razen ko ni haiku. Pri tem pa včasih dvomiš malo, a pesem je kot bi gledal v jesen, veš, hodil pod drevesi po potki, ko malo piha in nosi okoli in dvomi in čas ... Je to mišljeno bilo?
In ko ste vi vsi že mimo in preberem, potem ti Lidija, dobesedno že pišeš oz. tečeš mimo...jaz pa lovim počasi besede...
In tudi danes je čokoladen dan, a ne?
Imej se lepo Lidija,
te berem - od hope
Komentiranje je zaprto!