Tvoj način poetičnega podajanja je zelo originalen, morda bo treba
še
kaj obdelati, a trditev vseeno ostane. "Ubogi" ljubezni se
pripisuje celo
krutost, kar kaže na neizostrenost in površnost ljudi, ni slep kdor
ljubi,
zaljubljenost, kot nujno vezivno sredstvo, pa ko popusti, izzove
efekt razočaranja.
Hope, hodi dalje, delaj še, pa bo !
Svit in Gabriel imata prav, če srce želi, se tudi zgodi. Karkoli. Tudi preskok tiste meje, ki loči pripovedovanje, podajanje utrinkov, povezanih in nepovezanih misli od poezije. Zadnjič sem se spraševala, kaj pesem sploh je. In ugotovila, da kljub vsem teorijam, ki so o tem napisane, še vedno ne znam povedati. Pesem začutiš. In veš, ko pride. So pa kriteriji sprejemanja pri različnih bralcih zelo različni. Izražanje mnenja ni pesem. Košček občutljivosti, povezane z občutkom za pravo stvar ob pravem času pa se temu že približa. Pesem je sicer lahko tudi izpoved, pravzaprav največkrat je, samo vseeno mora ohraniti kanček skrivnostnosti, zakritosti, mehčanja, omogočiti možnost, da se bere v različnih pomenih, vsakemu bralcu mora omogočiti vpogled v večplastnost povedanega, ne sme poučevati, pridigati, samo na pladnju, brez fiksnih zaključkov mora ponujati ... karkoli že ponuja.
Uh, kompliciram, zato zaključujem, da te ne bom preveč zmedla. Piši s srcem, to sicer že delaš, ampak poskusi to srce zavarovati z varovalko nedorečenosti. :) Lidija
"Varovalka nedorečenosti" mi je kot besedna zveza všeč.
Bi pa rekla temu posebnemu registru pesniškega upovedovanja še drugače. Namreč izjemno težko je prenesti v pesem nekaj, o čemer "vrabci" čivkajo. Torej, spoznanje, do katerega se slej kot prej dokoplje vsakdo. Kako izraziti (in ne nametati) nekaj, kar je tako skupna izkušnja na individualen način, da se bo zazdelo bralcu zanimivo, hkrati pa bo prebudilo vse te podeče vsakdanje misli na to temo. Tvoja pesem se spodbudno začenja z naštevanjem, nekakšnim kolažem ljubezenskih prediger. V naslednjih kiticah pojasnjuješ in utemeljuješ, pravzaprav nizaš alineje k prvi kitici, ki jo razlagajo. S tem jo nekako zadušiš. Svetovala bi ti, da prvo ktico obdržiš in skušaš iskati konkretne stvari - kaj je to - prava ljubezen - je objem, ki ga dobiš, čeprav si zavozil? - kaj je to znan scenarij - je to pojemanje bližine? itd. Poskusi najti svoje razlage teh presplošnih besed, ki so že kar malo prazne zaradi prevelike uporabe. Napolni jih s pomeni.
Aha, še nekaj: po pravilih slovnice je pravilno: moraš imeti, hočeš biti, si želiš ljubiti - brez i-ja pa je, kadar greš ljubit, tečeš kupit ... skratka, kadar je prva beseda povezana z akcijo (premik). Upam, da sem dovolj preprosto razložila.
Piši, pusti, pozorno beri še enkrat, razmišljaj, popravljaj. No, to je ta "zguljeni" recept, ki povečini deluje.
Svit, ti si pravi SVIT, vedno iščeš globlje pomene, pa je včasih hudo ravno zato, da je včasih bolje da...ne bi bilo. Ravno zato bi rada napisala, da bi bilo čutno, pa kdo ve, če bom zmogla...
Gabrijel, ti analitični zapriseženi romantik pod žgočim soncem, a ti veš, da včasih v družbi ženska bitja smo bolj malo tiho in pri tem iskat...šepet...? Te pa razumem, tko fajn ti gre....
Lidija, konćno si se spomnala, da še vedno sem, me veseli. Veš, jaz pišem iz misli direkt, zato ni pregleda, imaš pa čist prav, da bi mogla malo prebrat, da ne bi izpadl kot kakšna...litanija...(pa še sama tega ne maram,veš...).
In Ana, ki je pravi profesor besed, jaz pa tam nekje začetniški probavec... Mogla bom popravit, res vidim. In tako nasvete kot čestitke, na mestu pravem, si bom zapomnila, ker vidim, da to rabim. Hvala Ana za odkrite,lepe preproste besede in vsem ki ste se spomnali.
Jaz sem zdaj kar sproti vse lepo počasi z mislimi in očmi prebrala. Kar je moje pisanje verjemi kakorkoli povezave stavčne, da je boljše da je vse sladkor kot grenkoba. In tako taktne besede, da je samo en način. Bodi lepo (ne pozabi pisati sproti ko sanjaš, za branje ...jutri) od hope
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!