Zvok jeseni (brahki) avtor Helena je še en obraz jeseni (oz. še en njen glas ;), imenitno upodobljen, mehak, a ne pocukran, temveč jeder. Zlasti bi izpostavila metafore
- "spomin diši v pesem"
- "trava se spotika ob razgaljene grmiče"
- "zvok zeli kaplja v lužo"

Tudi zaključek je dober, vidiš, prav o tem sem govorila v tvoji Jeseni in še vedno menim, da tisti imenitni verz vsiljuje nov pesniški subjekt, novo zgodbo v pesem, s čimer meče senco na prej povedano.

No, kakorkoli, tukaj je vse zakroženo, spomin na cvetni prah namiguje na večni življenjski krog, hkrati pa zlasti zadnja kitica ponuja še drugačno, ponotranjeno interpretacijo, povsem človeško doživljanje nekega dogodka ali usode.

Niso pa to brahki, Helena. So "preveliki" za brahke, to so že fižolčki ;)). Vse o brahkih najdeš tukaj:
http://www.pesem.si/forum.php?action=vthread&forum=3&topic=753

Lep pozdrav!
Kerstin