Gabrijel, hvala za dve ČOKOLADNI PESMI.
Veš, katere so najlepše in svetovne, napisane od tebe?
Tiste, ko govoriš o brezpogojni odkriti ljubezni, o odnosu za srečo, ne destrojerskim.
Razlike so v prehojenih poteh, v tem, da nekateri ste zmogli premagat marsikatero oviro, ker ste za to imeli moč, pogum, doma pravo ljubezen, od otroštva ne straha in tekočih bolečin...
In verjetno v tem času ti ni bilo lahko, a četudi ne greš mimo in ne dosežeš tega na cilju, na moji ravni ostane bolečina...
Koliko razpok je vmes? So tako pametne, da zaradi njih ne moreš imeti rad tistih, ki nismo zmogli, niti ne toliko znali, iti mimo?
A vseeno je ČOKOLADNA PESEM.
A radi bi tudi, da odgovoriš, ker tebi to tako lepo gre.
Ni vzroka, da ne bi bil ljubljenec pesniški od žensk, res.
In paše, a vsebina se tempira na človeške ravni.
Lep večer
od hope