Forum
- Datum objave:
10. 10. 2008 ob 18:59 - Spremljaj
- Število komentarjev: 16
- Piše: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 822 krat
Mi otroci s postaje Razum - Nuška
Prav v globine eksistencializma poseže ta tvoj krik nad človeštvom in človekom. Meje, pogojene s čustvi, so vedno zabrisane in gibljive, nezanesljive in tudi dvolične. V svojih pritlehnih hišah tega večinoma niti ne opazimo.
Pesem se mi zdi dobro dodelana, zmotijo me le (drobne) kosti v navezi z nožem in dušo. To metaforo bi zamenjala, npr. z "mehke plasti" ali "njene (dušine) plasti".
Lep pozdrav!
Kerstin
Če prednjači razum, zahtevam, če čustva, pričakujem, oboje je kot
magnet, ki hkrati privlači in odbija. Ker s čustvi ne moremo čustvovanja
brzdati rabimo pamet, oziroma um,kajti pamet je od - raz uma, ki pa skoraj dosledno pozablja na dvoreznost noža, ki lahko ubije, ali pa odreže
kruh. Tako se dogaja, da se kitimo s tujim perjem, kot z drugih bregov,
skratka : tanka je meja med ljubiti in prezirati. Ustvarjalec je v prednosti,
ker se zaveda, da je orodje besed kot atomska energija, pri podajanju
vedno prihaja do cepljenja moči, zato ali onesnažuje ali pa izkorišča energijo brez povratnih učinkov. Tebi dvojnosti vezati uspeva poetično
in dokaj prepričljivo, zato te vedno z zanimanjem berem in poglobljeno
"študiram".
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
me je razveselilo, ne vem zakaj, ko vidim, da si spet Nuška :-).
Mislim, da sta Kerstin in Svit že dosti povedala, sama bi samo dodala hvalnico naslovu, saj kar ne morem mimo knjige Otroci s postaje zoo.
Domnevam, da asociacija ni naključna, ampak dobro premišljena
in zelo umestna. Zasvojenost z razumom ...
No, vsak naj si po svoje interpretira. Meni se zdi edinstven naslov, saj jasno dopolni pesem in ustvari, tako pravi Ana, medprostor.
Lp,
Zalka
Pozdrav! gs
:))
Se strinjam s predhodniki, super pesem.
Razum je le postaja
in mimo pelje vlak;
čeprav gre hitro mimo,
nanj pride čisto vsak.
Vlak čustev je kot reka
razum jo zajezi,
a če ne skočiš gor
vsakdan preveč boli.
Razuma zdaj oklepe
vsaj malo si sprostimo,
in reki čustev bistrost
prinesti dopustimo.
Postaja naj stoji tam
vedno v bran razuma,
naj čustvom v pobegu
prida vsaj kanček uma.
LP
Lidija
Hja, jaz pa včasih tudi za Hruško, hahahahahah ...
Pozdrav! gs
Me veseli, da tudi ti poglobljeno "študiraš". Pravijo, da ko pride učitelj išče znanje ali pa neznanje ... in karkoli išče, najde;)
Ravno berem eno pesem, jo podelim s teboj:
Vrvohodčeva pesem
Dva obraza imam:
eden je svetel, eden teman;
prvi ves iz luči, drugi prsten.
Dva obraza imam:
dva angela, ki se krog mene
iz noči v dan in iz dneva v noč borita,
a jaz med njima se na tenki brvi opotekam.
Neštetokrat sem že omahnil
in neštetokrat s preklanim čelom,
sem znova se podal na pot:
pijan od slutenj zvezdnega neba
v sanjah preoral sem mesečino,
a kar sejal sem,to sem žel:
odsotnost, sivo laž in nazadnje
znova padec v praznino.
(Tomaž Flajs)
Lepo mi bodi
Nuška
od
Nuške
V resnici je ne samo lepa, poetična, ampak na pravem mestu pove tudi,
da um, razum je treba imeti u vidu tudi, kadar gre za druga čustva.
Si to misla proti koncu? In prav imaš, a kadar je tudi čustvo odkrito in dobronamerno takrat naj ne bi bilo hudega. Je pa danes v teh časih to res, kot si napisala proti koncu. A ni tko?
Nuška, dobro znaš, vse lepo
od hope
ne vem ali me veseli ali bolj žalosti, da vam je ta pesem tako množično všeč. Meni je predvsem agresivna in čeprav je moja, je le pesem trenutka, ko preprosto izgubim občutek v to kar verjamem. Na postaji Srca je morda težje, boleče in nepredvidljivo, vendar toliko lepše in občuteno zaznavati vse kar nas obdaja. Nisem pripadnik nobene vere, sekte, ne klana, vem pa, da je Življenje lahko vsakemu Ljubezen, če v to verjame.
Lepo mi bodite
Nuška
V zadnjem letu sem prebrala kar nekaj pesmi, ki podobno "kritizirajo" človeštvo, njegovo pritlehnost, majhnost itd., pa moram reči, da me niso tako prepričale kot tvoja.
Agresije pa v njej ne vidim. ;) No, vsak si interpretira po svoje in te interpretacije so včasih povsem drugačne od tega, kar je avtor imel v mislih, ampak tudi to je eden od čarov poezije.
Uživajte v indijanskem poletju - pa je le prišlo!
Kerstin
lp, ajda
@Nuška: Globok je, kdor prizna svojim globinam obstoj in se ne identificira zgolj s popeglano in korektno držo, ki jo kaže navzven. Vse postaje so v nas, postaja razuma, postaja srca in še mnoge druge. Nobena ni boljša od druge, je zgolj drugačna :)
In nekatere zimzelene pesmi in tiste, ki jih prilično kar poznamo od malega, morda zato ker je vsak nekaj najdel v njej...čemu bi si potem tak zapolnil. Bolj kot berem, bolj spoznavam da moraš biti v tistem času na takem mestu, vsaj v mislih da potem šele začneš z besedami.
Lep večer tebi Gregor in vsem
od hope
Komentiranje je zaprto!