Strok treh brahkov v pesmi ŠKARPA (brahki) avtor adisa mi slikovito predoči škarpo, razpokano od prostora in časa, žalujočo za potokom in življenjem, ki bi ga predstavljala voda. Vidim z mahom obrasle kamne (čeprav je ta mah že rumenkast in se lušči), nekak spomenik minljivemu. Seveda pa je vse to hkrati krasna kulisa za nekaj več, kar se skriva za škarpo ali morda v njeni suhi, razpokani notranjosti, ki so jo opustošili zajedalci.

Ti trije brahki so tako koherentni, da se mi ponuja "razlaga", da niso nastali vsak zase, temveč kot enotna pesem.
In kljub temu tudi vsak zase lahko deluje kot celota. Res dobro izpeljano.

K zadnjemu brahku bi pripomnila dvoje:
- predlagam, da daš naglas na vodE (da se ohrani ritem): vodé;
- oblikovno bi ga malce zaoblila:
"Nemirne vodé
so odtekle, kamne
v spomine oblekle."

Notranja rima lahko da pesmi poseben čar.

Lep pozdrav!
Kerstin