Ajda, ko že omenjaš svoj priljubljen verz - ta me malce jezi, kar te poznam (z drugega portala, kjer je to tvoj podpis), ker vsebuje dve grobi slovnični napaki:
"ljubezen ne bo skrila" = ljubezni ne bo skrila
"pred najinimi srci" = pred najinima srcema (domnevajoč seveda, da imava midva vsak po eno srce, skupaj dve) > in ja, čutim, kako se lepota verza s pravilnim sklonom in številom razgubi, a tako pač je. :(


Sicer pa, da ne bo pomote: nikjer nisem zapisala, da mi K. Gibran ni všeč. Sploh kot najstnica sem ga oboževala, že takrat pa teh njegovih misli, utrinkov in tudi naukov nisem jemala kot poezijo. Tovrstna dela (tudi npr. R. Bach, P. Coelho ...) niso poezija, to so razmišljanja, misli, utrinki, "filozofiranje", celo kak aforizem se znajde vmes. Poezija so toliko, kolikor rečeš dobri glasbi ali okusni jedi: "To je pa poezija." Ampak s tem stališčem jim nikakor ne jemljem njihove literarne vrednosti, ki jo do določene mere gotovo imajo! Ne pravim, da je to šund, bog ne daj. Svoj čas sem take misli celo zbirala in imam obsežen dokument z naslovom "Pametne misli za kadarkoli", kjer imam zbrane take in podobne (pa tudi precej drugačne) misli, utrinke, "verze". Ampak ko prebereš tisoč takih misli, vidiš vzorec. Vidiš ponavljanje. In takrat začnejo izgubljati vrednost. Svoje prispevajo še ti verižni e-maili, polni "globokih" misli (marsikdaj prepisanih iz tovrstnih knjig), za krono vsega večinoma katastrofalno prevedeni in s srhljivim pravopisom - in tako sem se teh misli tako zasitila, da jih še videti ne morem več. To je podobno zadevi, ko neka pesem postane hit, potem jo pa vrtijo tako dolgo, da je nihče več ne more poslušati. ;)

Stokrat raje preberem na našem portalu kak tak utrinek, kot so npr. tvoja Buba, adisine Rozine in svitov Furman, ker premorejo izvirnost, ki je iz teh misli (zame) že povsem izginila.

Torej, da povzamem, ajda:
- ni razloga, da bi te moje besede o Gibranu zabolele, ker, če povem še z drugimi besedami, po mojem mnenju obstaja slabša poezija od njegovih misli, nisem mu kratila spoštovanja, le za primer, kaj zame ni poezija (ne pa, kaj je zame slabo), sem ga navedla;
- če je prebiranje Gibrana v tebi vzbudilo ljubezen do poezije, ga je bilo že zaradi tega vredno brati, če ti je segel v dušo, pa prav tako;
- mislim, da se dovolj "poznava", da lahko veš, da ne "pljuvam" po kom kar tako, morda si iz naklonjenosti Gibranu moj post preostro razumela oz. videla nekaj, česar dejansko ni bilo, pa nič za to, saj sva se ponavadi znali kar pomeniti, je tako? ;) Veš, jaz sem se že rodila stara sto let (mislim, da me razumeš) in kakor sem po eni strani večna naivnica, vendarle zadnjih deset let ne verjamem več v srečne konce, vsevedne učitelje (ali preroke ali ...) itd. Lahko pa poenostavim in si preprosto rečem - pesimistka. ;))

Če je še karkoli spornega, kar na dan z besedo.

Lep pozdrav!
Kerstin


P. s. Naj navedem misel, ki mi je še danes všeč:

Tukaj je test,
s katerim ugotoviš,
ali je tvoje poslanstvo na zemlji končano.

Če si živ,
ni.

(Richard Bach)