Dobro iztočnico za pogled na delovno mizo si dal gabriel. In
verjetno bi vsakdo izmed nas imel svojo zgodbo, predmete, na katere
je tudi navezan, seveda se pa najde tudi krama, ki le trenutno
"krasi" mizo. Seveda pa se poanta pesmi skriva v sliki, ki ima
seveda poseben pomen in nekako se vklaplja v predmete, za katere
morda misliš, da so nepotrebni in zato jim dopuščaš prostor, ki so
si ga priborili.
Ko se bere je tako imenitno, kot bi te človek gledal ko pišeš Gabrijel na tipkovnico in istočasno gledal in kukal na skrivaj, kaj imaš položeno in častno položeno na svoji pisalni mizi. In slika je še vedno, tako pišeš. In kolikokrat jo pogledaš na dan, ali vidiš v poteh ko hodiš čez dan in so takšne da tudi druga stran hodi, se pogovarjaš, se pozdraviš, ali mahaš mimo? In kdo je odločil, da je za vedno Zbogom? Jaz imam pa še debeli ekran, taki štirikotni, samo da sem ga kar navajena.
Hvala za lepo pesem Gabrijel, vse lepo od hope
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!