Brahki - jesen avtor murka je drobcen, čisto jesensko-krmežljav, a zato še posebej ljubek strok brahkov, ki jih je avtorica nanizala v morda ne najbolj posrečenem vrstnem redu. V zadnjem brahku namreč čutim precejšnjo nedorečenost. Razumem (oz. si drznem tako misliti), kaj si hotela povedati, a občutek vseeno pravi drugače. Zato ti predlagam takle vrstni red brahkov:


gledava zvezde
ki jih že davno ni več
čar minljivega

***

dnevi se že krajšajo
spušča se megla
sivijo moji lasje

***
na okna leze tema
prižigam luči
veter prinaša jesen

Dejstvo je, da je konec v pesmih zelo pomemben. No, pa ne le v pesmih; kar pomislimo na en banalen primer, npr. nek film, ki nas zelo pritegne, potem pa nas konec razočara, ker je recimo preveč pocukran, preveč krut, nerazumljiv ipd. Ni res, da pokvari okus celotnega filma?
Napisati dober konec je včasih pri kateri pesmi res zahtevno delo. Tudi na našem portalu se pojavljajo pesmi, pri katerih me ravno konec odvrne od npr. najvišje ocene - in obratno: konec je toliko dober, da potegne oceno navzgor, kar sem že zapisala pri konkretnih pesmih.

Murka, še to: priporočam doslednost sloga pri strokih. Torej: če sta dva brahka povsem brez ločil, naj bo tudi tretji takšen. Zato predlagam, da zbrišeš tisto podpičje.

Aja, a moram še posebej povedati ali je jasno že iz mojega razmišljanja o koncih? ;)) Najljubši mi je tretji (oz. po tvojem vrstnem redu prvi) brahek!

Lep pozdrav!
Kerstin