Lidija, najlepša hvala za krasen odziv/odgovor na mojo pesem. Res si lepo zapisala in hkrati še v obliki pesmi. Najbolj pa me gane zadnja kitica.

Pripomnila pa bi, da je bila tukaj, v Poetu, "skrita" pravzaprav ena misel, ki si jo morda uzrla, morda pa tudi ne: želja, da bi živela življenje brez bolečine. Pesem namreč govori o "logiki": ker je veliko bolečine, je veliko pesmi. In obratno: če bi nikoli ne okusila sladkosti rim, torej ne pesnila, bi bilo to zato, ker nikoli ne bi občutila tolikšne bolečine. Torej bi bila srečna. ;)
No, tako nekako.

Za zaključek še en aforizem: Pijanci so pesniki, ki so iskali papir, a našli le pir. ;)

Kerstin

Vsak bi rad živel življenje brez bolečine. Tudi če bi to misel uzrla takoj, bi bil moj odgovor na tvojo pesem isti. Zakaj? Ker če bi ti živela življenje brez bolečine, ne bi bilo tvijih pesmi in to bi bila velika škoda. In ker življenja brez bolečin NI (kdor najde enega samega takega človeka na svetu, naj mi ga pripelje pokazat), itak nimač šans ;))

a sem se dobro "izvlekla" ? Kakorkoli že, smisel mojeka odgovora naj ostane v vsakem primeru isti.

Lidija

PS: hud aforizem! Tako res.


PESNIK je

Pijanec brez pira,
džanki brez šusa,
se poden mu vdira
je vse brez okusa.

Ni bistvo pozaba,
le želja brez upa
premika poeta
na robu obupa.


Pijanec brez pira
se v stihih utaplja
brez trohice mira
svet v rime pretaplja.

Če nič ne boli ga,
si mavrico izmisli
kliše ga ne briga,
le barvaste misli.

Karkoli že pesnik
iz sebe ven spravi
očisti ga teže,
te pir ne odpravi.

Super straniščnica, Lidija!
Vidim, da si zadevo tudi obrnila: pesnik je pijanec brez pira. ;))

Kerstin

Pesnik, opit z rdečim vinom,
zasvojen a ne na način odvisnost,
očiščenje duhovne skrbi za svoj bit, tudi to,
mavrične barve riše poetu, ni tako?

Kerstin, čudovita pesem in Lidija jaz bi tebe rabila, kadar ne vem na kak način sploh napisat...
Lepo nedeljo, poetično od hope