Forum

Ljubezen ni izginila - Andy

Ljubezen ni izginila... avtor Andy

V razkošnih trinajstercih, ki jih moramo brati s cezuro, če želimo ohraniti ritem, ki gre pesmi, podaš zgodbo o prepovedani ljubezni, o ljubezni, ki mora zaradi (umetne) morale umreti. Čeprav nastopiš kot prvoosebni pripovedovalec, pesem ne zveni izključno lirsko, temveč je zanimiva mešanica nečesa, kar sama poimenujem "realizem v pesmi" in takim pesmim rečem "pripovedne" (npr. moja Kmetska zgodba). Zelo berljiva in tudi dokaj dovršena pesem.
Moti kakšna malenkost, npr.
- tropičje je nestično ločilo, torej med njim in besedo stoji presledek
- cezura, ki preseka besedo:
usoda nama zalo _ putnila je vrata
- ni cezure:
ker pretežko breme si za ranjeno srce
* ta se da brez težav popraviti:
si pretežko breme _ za ranjeno srce
v raj pred nosom, in na naju nametála blata
* tu bi bil potreben "večji poseg"

Dobrodošel na portalu!

Kerstin
 

Andy

Poslano:
27. 09. 2008 ob 21:54

Draga Kerstin, hvala za izčrpno analizo pesmi, si me zelo presenetila z njo!

Kar pa se tiče cezure, no mogoče imaš prav, a vse naj ostane tako, kot je napisano, tudi pretežko breme naj ostane, kajti če bi bilo po tvoje, bi iz trinajsterca nastal dvanajsterec, in ritem bi se porušil.

In kaj je narobe z "nametala blata"?
Tu je mišljeno blato v smislu umazanosti "grešne" ljubezni, meče pa ga na ljubimca usoda, seveda le simbolično, no v bistvu ga meče okolje, ljudje, posamezniki, ki so polni sodb, obsodb in ogorčenja. Do vrha so ju zasuli z blatom očitkov, gnusa, prezira, neodobravanja...

Kar pa se tiče tropičja - pri meni tropičje, pred katerim ni presledka, pomeni predvsem nadaljevanje naštevanja, oziroma določene misli, kakor si kdo pač predstavlja njen "podaljšek", zato zaradi kontinuiranosti vmes ne naredim presledka.
Ej, vsak ima svoje finte, vsak zase najbolje ve, čemu kaj služi in zakaj je naredil tako in ne drugače.
Tudi jaz svoje pesmi pilim do onemoglosti, bi se pa seveda dalo še kaj izboljšati in popraviti, vendar pa moram to intuitivno začutiti v svoji notranjosti.

Vsekakor se ti za tvojo pozornost najlepše zahvaljujem, no, in priznam, da so tvoje sugestije vredne premisleka.

Prisrčen pozdrav
Andy

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
30. 09. 2008 ob 22:36

Andy, ritem se ne bi porušil, ostal bi trohej, le da bi trinajsti zlog nadomestil premolk. No, nič zato, če ne popraviš, pesem se vseeno dobro bere.
Glede druge pripombe se nisva razumela. Spada pod isto točko:
- ni cezure (obe pripombi, ki se vežeta na cezuro, sta označeni z *)
In o "večjem posegu" sem govorila zato, ker bi se ne dalo kar nadomestiti enega zloga s cezuro, čeprav na račun trinajsterca, ki bi potem postal "tehnično" dvanajsterec; to pa ravno zaradi troheja, ki bi se npr. ob izpustu "in" porušil. To je to. ;) No, kot rečeno, nima veze, ta dva verza gladko stečeta v bralca, le pri naslednjih se "mora" spet opomniti na cezuro. Zato sem to sploh omenila.

Kar praviš, da ti pomeni tropičje, je tudi resnici funkcija tropičja ;). Stičnost in nestičnost sta tu bolj stvar "tehnike", saj stično tropičje pomeni nedokončano besedo (ne misli), npr. "Prekle...!" ;)

To še enkrat omenjam zato, ker opažam stično tropičje tudi pri Mrožu:
Jesenski sonet avtor Mrož.

Takole bom rekla glede teh pikic: o tem smo že razpravljali in nekateri avtorji so te pikice tako "posvojili", da se ne morejo ločiti od njih. Prav. Spoštujem odločitve avtorjev, tudi če se z njimi ne strinjam. Andy je razložil tudi navezanost na stično tropičje. Dobro, malce raztegnimo okvir "pesniške svobode" - ampak res malce, saj gotovo ne želimo ignorirati osnovnih pravil pravopisa, če nam je beseda glavno orodje, kot sem že kdaj zapisala.

Vsem tistim, ki uporabljate tropičja in vam je glede stičnosti/nestičnosti vseeno, pa polagam na pesniško dušo ;): naredite presledek med besedo in tropičjem. Pesem ne bo zaradi tega nič prikrajšana.

Lep pozdrav vsem ... ;)
Kerstin

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
01. 10. 2008 ob 14:33

He, he ...
Jaz sem se ga odvadila, stičnega tropičja - in prisežem, nič ne boli!
Saj ni greh učiti se, ljudje ...
Hvala, Kerstin!
:))

Lidija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!