Forum
- Datum objave:
27. 09. 2008 ob 11:57 - Spremljaj
- Število komentarjev: 4
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 597 krat
pismo brez znamke - močo
http://www.pesem.si/article.php?blog_id=7864
Pozdravljen na portalu, močo!
Čestitam za objavljene pesmice, na katere še ni bilo odziva, čeprav sem prapričana, da si ga zaslužijo. Pišeš z dokajšnjo mero občutka, všeč so mi tudi izbrane teme. Upam, da nisi zamerljive sorte, ker bi se rada danes malo posvetila tejle tvoji pesmi in ji majčkeno pomagala pri ritmu, vsaj v prvi kitici. Pesem se mi zdi vredna dodelave, ne imej tega za kritiko, samo, vsi se učimo. Prav? V prvi kitici, no mogoče še kje, ti preveliko število zlogov (čisto tehnična stvar) malo podre ritem, ki ga potem tako lepo pelješ do konca.
Svinčnik je klecnil pod težo pravice,
poglavje o nežnem dotiku je nedokončano,
le požirek vina se še sprehaja po strugi resnice
in vneto išče uteho za lačno podgano.
Jaz bi naredila tako nekako:
Svinčnik je klecnil pod težo pravice,
poglavje o nežnem je nedokončano,
srk vina le vztraja v strugi resnice,
in išče uteho za lačno podgano.
... in potem naprej, (se kar bojim, da boš rekel: "kaj si pa tale misli?!" ...ampak bom tvegala ...:))
Plast za plastjo se nabira usedlina,
brezlični obiski so vse pogostejši,
kar dobro se nanje privaja že slina,
z njimi se dnevi mi zdijo svetlejši.
Zle kaplje kar polnijo reko pozabe,
mladostna prevara je ujeta v past,
prazen kozarec postal je brez rabe,
z mečem naglušnim ubita je strast.
Turoben veter zapiha med stene,
pismo brez znamke pade na tla,
večer je umolknil, oči preznojene
nočejo videti tega neba.
he, he, v zadnji kitici celo ni popravkov...
:))
Močo. Res upam, da bo šlo tole "skozi" brez zamere s tvoje strani. Poskusi na glas prebrati prvotno in potem še popravljeno varianto, pa boš videl, kaj sem horela popraviti. Skoraj nobeni besedi nisem spremenila pomena, vsaj upam, no.
Močo?
LP Kočijaž
Pozdravljen na portalu, močo!
Čestitam za objavljene pesmice, na katere še ni bilo odziva, čeprav sem prapričana, da si ga zaslužijo. Pišeš z dokajšnjo mero občutka, všeč so mi tudi izbrane teme. Upam, da nisi zamerljive sorte, ker bi se rada danes malo posvetila tejle tvoji pesmi in ji majčkeno pomagala pri ritmu, vsaj v prvi kitici. Pesem se mi zdi vredna dodelave, ne imej tega za kritiko, samo, vsi se učimo. Prav? V prvi kitici, no mogoče še kje, ti preveliko število zlogov (čisto tehnična stvar) malo podre ritem, ki ga potem tako lepo pelješ do konca.
Svinčnik je klecnil pod težo pravice,
poglavje o nežnem dotiku je nedokončano,
le požirek vina se še sprehaja po strugi resnice
in vneto išče uteho za lačno podgano.
Jaz bi naredila tako nekako:
Svinčnik je klecnil pod težo pravice,
poglavje o nežnem je nedokončano,
srk vina le vztraja v strugi resnice,
in išče uteho za lačno podgano.
... in potem naprej, (se kar bojim, da boš rekel: "kaj si pa tale misli?!" ...ampak bom tvegala ...:))
Plast za plastjo se nabira usedlina,
brezlični obiski so vse pogostejši,
kar dobro se nanje privaja že slina,
z njimi se dnevi mi zdijo svetlejši.
Zle kaplje kar polnijo reko pozabe,
mladostna prevara je ujeta v past,
prazen kozarec postal je brez rabe,
z mečem naglušnim ubita je strast.
Turoben veter zapiha med stene,
pismo brez znamke pade na tla,
večer je umolknil, oči preznojene
nočejo videti tega neba.
he, he, v zadnji kitici celo ni popravkov...
:))
Močo. Res upam, da bo šlo tole "skozi" brez zamere s tvoje strani. Poskusi na glas prebrati prvotno in potem še popravljeno varianto, pa boš videl, kaj sem horela popraviti. Skoraj nobeni besedi nisem spremenila pomena, vsaj upam, no.
Močo?
LP Kočijaž
LP. kočijaž- inja
Ej, ne se sekirat, na bom zameru- vsaka kritika je dobrodošla.
Vsi popravki so dobri, edino v drugi kitici, ko si popravla- z njimi se dnevi MI zdijo svetlejši- to spremeni osebo. V celotni pesmi nisem navedel osebe, tvoja verzija pa bi to spremenila, to pa buhnadej:), ker, mislim da veš, kakšnega pomena je to pismo brez znamke.
Drgač pa neč bat- bom vesel, če mi še kakšno skritiziraš!
Lp, Močo
Ej, ne se sekirat, na bom zameru- vsaka kritika je dobrodošla.
Vsi popravki so dobri, edino v drugi kitici, ko si popravla- z njimi se dnevi MI zdijo svetlejši- to spremeni osebo. V celotni pesmi nisem navedel osebe, tvoja verzija pa bi to spremenila, to pa buhnadej:), ker, mislim da veš, kakšnega pomena je to pismo brez znamke.
Drgač pa neč bat- bom vesel, če mi še kakšno skritiziraš!
Lp, Močo
Prebrala sem tudi pesmi Ostani doma in Čarovnik in seveda tudi to o pismu brez znamke. Pridružujem se pisanju Kočijažinje, ko je pohvalila tvojo poezijo. Pišeš tekoče in dobro. Sem pa razmišljala, kar je nekako vzporednica vsem trem tvojim prispevkom, kako bi izgledali, če bi ne bilo rim. Mislim, da mlada poetična dušica kot si ti, premore tudi te izzive, ne samo rimanje, morda tudi zato, da se izzide, pa sigurno je nevarnost, da postane lajnasto. Upam, da ne zameriš, to je le namig in kot rada rečem vzami ali pusti. Seveda pa ostaja moj poskusi:).
lep pozdrav,
ajda
lep pozdrav,
ajda
Tko, ja, močo. Se mi je zdelo, da boš razumel!
:)
Tam, kjer sem udarila mimo, je pa preprosta rešitev; MI spremeni v VSI, pa imaš:)
Glede rim sem pa jaz malo drugačnega mnenja kot Ajda. Meni se zdijo rime res lep izziv, nek kalup, v katerega lahko vstaviš misel. Ni nujno, da postanejo klišeji ali lajne.
Tako da, mislim, da pisati pesmi v rimah (seveda so najprikladnejše štirivrstičnice) je dober trening za nadaljnji pesniški izraz. Ni pa malo pišočih, ki pri tej obliki za vedno ostanejo in to uspešno, ne da bi se ponavljali.
Res pa, da so okusi različni. Osebno, recimo, imam rime zelo rada, poskušam pa tudi kako drugače, kdaj pa kdaj ...
LP Kočijaž
:)
Tam, kjer sem udarila mimo, je pa preprosta rešitev; MI spremeni v VSI, pa imaš:)
Glede rim sem pa jaz malo drugačnega mnenja kot Ajda. Meni se zdijo rime res lep izziv, nek kalup, v katerega lahko vstaviš misel. Ni nujno, da postanejo klišeji ali lajne.
Tako da, mislim, da pisati pesmi v rimah (seveda so najprikladnejše štirivrstičnice) je dober trening za nadaljnji pesniški izraz. Ni pa malo pišočih, ki pri tej obliki za vedno ostanejo in to uspešno, ne da bi se ponavljali.
Res pa, da so okusi različni. Osebno, recimo, imam rime zelo rada, poskušam pa tudi kako drugače, kdaj pa kdaj ...
LP Kočijaž
Res je, da so rime lepe, s tem se popolnoma strinjam Kočijažinja, je pa seveda dostikrat tako, da pesnik vkalupi pesem in morda ne nastane tisto, kar bi moralo, ker si je zadal izpeljati pesem v rimi. To sem imela v mislih. Nikakor pa ne, da bi imela kaj proti rimam, ker imam sama zelo rada rubije, pa tu pa tam se lotim kakšnega soneta, ki seveda zveni kot sonetek:), je pa seveda izziv pisati v več smereh kot znaš zelo dobro tudi ti, to je tisto:). In da ne bo pomote, nikakor kritika na pesmi močota, da se razumemo.
lp, ajda
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!