Helena, pozdravljena. Tvoja pesem me je vodila čez krasne
pokrajine, podobe, ki si jih nakazala, so se kar same razvijale,
razpletale, zapletale ... ;) Minimalizem glagolov dobro učinkuje,
tudi oblika pesmi je super.
Le zadnja kitica malo pokvari vse skupaj. Zakaj bi to dodajala -
kot nekakšno razlago? To že prej v pesmi poveš, in sicer veliko
bolje. Poleg tega, če zaključiš pesem kar s tretjo kitico, puščaš
bralcu širše polje dojemanja in interpretacij. Pa še ta mikavna
skrivnostnost, ki si jo lepo gradila, se z zadnjo kitico porazgubi.
Vsekakor ti priporočam, da bodisi spremeniš zaključek bodisi zadnjo
kitico preprosto izbrišeš.
eno srce sem vrezala v drevo pri studencu na poti na Uršljo goro, drugega pa na dve brezi v objemu na poti na Kum. In ta pesem me je ponesla v tiste trenutke, ko se mi je roka tresla, a vseeno sem narisala srce in napisala črko M, zapisano v večnost, kot rada povem. Kot je rekel gabriel, ne briši, srce mora ostati. Je pa seveda druga plat medalje, ki jo je prikazala Kerstin in videla v pesmi še več kot le dlan, ki rezlja srce in zato se ji je zdelo, da so zadnje vrstice odveč, kar je seveda tudi smiselno, če gledaš širše. Je pa seveda več pogledov na pesem tisto, kar da pesnitvi veličino in mesto, ki si ga zasluži v množici prelivanj. In očitno so bili tvoji prsti zelo hitri, zbrisala si zadnjo kitico. Uh .... Moj komentar se seveda nanaša na prvotno verzijo, ki sem jo prebrala dopoldan.
Hja, jaz pa nisem prebral prvotne verzije, Helena, daj jo tu objavi :)! Ajda, tudi jaz sem vrezal dve črki in srce, na bukev, ko sem šel iz Uršlje nazaj, pred leti :):):)!!! Ah, romantika :):):)!!! Kar se gledanja "širše" tiče - kakšni in kje so postulati gledanja širine ljubezni? - Misija nemogoče ... Zato pravim - nič ne briši, piši ...
gabriel, morda je kaj spremenila v pesmi, pa nič pobrisala, ko sem pesem brala dopoldan, se mi zdi, da je bilo zaključeno s srcem, zato sem tudi v tem smislu napisala komentar. Pa menda nisi v isto drevo vrezal srce:))))))). Jaz nisem v bukev ampak v eno bolj tanko, ubogceno drevce:))).
Zadnja, le dvovrstična kitica, je govorila o vrezanem srcu in o tem, da ga avtorica boža.
Boža srce, spomin na ljubljenega, že skozi vso pesem (srce je omenjeno v drugi kitici, ureznina, ki se da razumeti tudi kot ureznina v živo srce, torej bolečina, pa v tretji) in za to ni potrebno nobeno širše gledanje. Iz pesmi, kakršna je zdaj, se da razbrati, da gre (tudi) za vrezano srce, saj je tudi drevo omenjeno (v prvi kitici). Zdi se mi, da smemo biti toliko zahtevni bralci, da nas pretirana plastičnost v (dobro zastavljeni) pesmi tudi kdaj zmoti. Hkrati pa cenim avtorja, ki premore toliko širine, da sprejme konstruktivno kritiko in ni tako zaljubljen v svojo poezijo, da bi bil zaslepljen. Slednje je moje splošno mnenje in se tu ne nanaša na koga posebej.
V svojem postu sem tudi zapisala, da priporočam, da Helena pesem zaključi kar s tretjo kitico, in - Gabriel, površen? ;)) - saj vidiš, da so kitice tri, da se torej moj post nanaša na pesem, kakršna je bila pred tvojim branjem. :))
Helena, tebi bi namenila še par besed, in sicer - če objavljaš pesmi novejših datumov, tako vsaj deluje meni (torej nekako sproti), moram reči, da po mojem mnenju pesniško raseš, vse boljša si. Nekaterim metaforično izjemnim pesmim morda manjka malce fokusa, jedra, okoli katerega bi bile te metafore nanizane. Če boš kdaj v kakšni dilemi, se lahko vedno obrneš name na privatni mail (to velja za vse naše člane) in če bom le znala, bom z veseljem pomagala. Tudi jaz ne znam vsega. Učenje (o tistem, kar imamo radi) je eden izmed čarov življenja. ;)
Hja, Kerstin, Ajda me je "zapeljala" :):):), da sem pomislil, da obstaja še ena kitica, kaj čmo, hehehe ... Ej, meni je takšna pesem kot je - nadlepa in pika :):):)!!!
hehe, gabriel:))), vrezano srce je manjkalo:))))), ne vem pa, katero verzijo si prebral ti, ker si zapisal ne briši, jaz pa seveda nadaljevala, ker sem videla, da nekaj manjka. No, očitno je Kerstin modra punca:) in zna jadrati med vrsticami kot se šika in upam, da smo razvozljali, kar se je navozljalo:))))))).