Tvoja izpoved o lastnem doživljanju sveta in svojega ustvarjanja v njem me je živo spomnila na mojo pesem:
PESEM, KI JO PIŠEM ZDAJ avtor Kerstin. Le da tvoja pesem gre iz minusa v plus ;), moja pa ravno obratno. V tvoji pesmi je čutiti, da si pogruntala, kako videti "the big picture", da si se spravila s seboj in s svetom, da znaš po plimi preiti čeri. Jaz pa sem v svoji šele prvič pošteno nasedla (pesem je stara 15 let). Ampak nekateri se nikoli ne naučimo. ;)

Lep pozdrav!
Kerstin

Ajda in Kerstin

hvala za vajina mnenja. Nimam kaj veliko povedati o tej pesmi. Sem ravno par minut preden je nastala, na glas razlagala da nimam navdiha in to je očitno čarobni urok, da se ga vsaj malo povrne:) Drugače pa jaz nekako prvo kitico podoživljam podobno kot drugo, zaokrožena osmica, tipično zame. Ampak saj učenje je večno in ne pobegne nikamor in to je dobro:)

sončka obema