Zadnje čase zaznavam v tvoji poeziji sveže ideje, še posebej mi je
ostala v spominu Krik.
Vem, da si občutljiva in senzibilna avtorica, ampak tule se mi je
pa enostavno zataknilo. http://www.pesem.si/article.php?blog_id=7668
Rada bi dobila kakšno pojasnilo. Nedoločniška oblika na koncu.
Zakaj? Če zaradi zlogov, se mi ne zdi utemeljeno, ker se da to
rešiti tudi z glagolnikom (cvetenja), ki bi sporočilnost
razjasnil.
Ali pa se celo motim o sporočilu haikuja (ga ne razumem) in bi mi
res pomagala razumeti, kaj je tvoje sporočilo.
Zalka, hvala za tvojo pozornost, da me bereš in seveda za tvoja opažanja. Res je, da je bil ta haiku brzinski, da sem ga pisala direktno v okence za objavo pesmi, nisem imela časa shraniti ga drugam in rodil se je goličav in nedodelan. Priznam, a moj namen je bil zbrisati ga ali pa malček izboljšati, če bi seveda dobila navdih. Govori pa o bojazni postarati se, minljivosti mladosti, lepote in radoživosti, cvetenja. Upam, da sem bila dovolj jasna. Bom pa ta utrip misli dopolnila ali pa enostavno poslala v večna lovišča, kar ne bo prvič niti pri meni, niti pri drugih pisočih. Še enkrat hvala ti za komentar.
Ja, tudi meni si pomagala pri razvozlavanju pomena, jaz imam pa pripombo na krepko pomanjkanje predpisanih zlogov, kot vidiš - vidimo, se naglica ne obrestuje, brzdaj konje bi mogoče rekel kočijaž - Lidija .
svit, haikuji imajo tudi 3,5,3 zlogov in mislim, da se nisem uštela. Nikoli se ne ve kako je z naglico, včasih se obrestuje, včasih pa se uštejemo in nenazadnje, pozornost tudi nekaj velja, čeprav tista ta slabša varianta. lp, ajda
Z "odcvetaš" ni slovnično nič narobe. Osebno pa me bolj gane "cvetenja", ker se mi zdi, da lepše zaključi dobro misel. Ne trepetaš za minljivostjo "kar tako", temveč za minljivostjo cvetenja, kar zajema tako minljivost mladosti idr., kar si razložila v svojem postu, ajda, kot tudi širšo dimenzijo - minljivost vsega (npr. materialnega, za katerim "trepetamo" - hlastamo), tudi življenja.
Ajda, ne gre mi iz glave tvoja ideja o trepetu pred venenjem, pa sem malo obrnila verze, ki so nastali včeraj, dodala nekaj malega in nastala je haikujska petlja. Idejo mi je dala seveda Daja s svojim današnjim prepletom.
molče trepetaš zaradi minljivosti zapira se cvet
zapira se cvet ogledalo za tvoje tihe trepete
tihe trepete prenaša misel lačna tudi na tvoj cvet
tudi na tvoj cvet gre prah s sive ceste molče trepetaš