http://www.pesem.si/article.php?blog_id=7657
http://www.pesem.si/article.php?blog_id=5702

Legenda o čarovnici iz davnine in o ljubezni brez konca

Iz predverja v sobano stopam
neslišno korak po korak,
v pajčevini zasveti se odsev,
čeprav oči pod težo vek objema mrak.

Čez krhko pajčevino priigranih let
se plazi smrtonosni pajek sreče,
odsev zavesti razkriva ji pogled
na ptico skrito za zidovi lastne ječe.

Violine zvok še žalostinke piše,
ko na stoletja pada sivi prah
in čaka božji glas, da to obriše.

Obraz zamenja za masko iz pepela,
tiho izgubljeni čas se vanjo ulovi,
raztrese veter jo povsod kjer bi želela,
da neko jutro spet v ljubezen oživi.

Ne budi se, ti mirno spi,
prenesi name le davnih dni spomine,
podobo mojo globoko vase skrij,
počakaj, da nepravi čas za naju mine.

Se ful oproščam da sm prepletu v venček tvoji dve pesmi brez tvojga dovolenja ampak si nism mogu pomagat k me je pa kr potegnil tko dobr sta napisani.
Tkole bi jest komentiru tvoji dve super pesmi Malena ( mi je v čast da se moje ime tud začne na M) :
ena tečna in zoprna čarovnica iz dobe Atlantide se je skoz cajte skulirala in pogruntala da b enkrat lohk nehala nagajat in za spremembo začela met rada, no pol je pa rekla da mora to še mal prespat tko kt mi medvedje nardimo da se hruške omedijo, mljask