Forum
- Datum objave:
15. 09. 2008 ob 21:56 - Spremljaj
- Število komentarjev: 12
- Piše: ajda
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 702 krat
Legenda o ljubezni brez konca - avtor Malena
Nedvoumno, pesem, ki pritegne, zelo zelo pritegne, vendar mi je nekaj šepnilo, da sem se poigrala z njo, malo premetala besede, a ohranila izvirno besedilo. Malena, to je le trenutni moj pih, dih navdiha. Drugače pa, pojoča melodija izpod tvojih nežnih dlani.
Čez krhko pajčevino priigranih let,
se plazi smrtonosni pajek sreče.
Na ptico, skrito za zidovi lastne ječe,
odsev zavesti ji pogled razkriva.
Se izgubljeni čas potiho vanjo ulovi.
Za masko iz pepela obraz zamenja,
da neko jutro spet v ljubezni oživi,
raztrese veter jo povsod, kjer bi želela.
pozdravčk, ajda
Ej, si pa spisala zanimivo verzijo in če dovoliš, da obdržim rime, bi pa vseeno vzela prvi stavek prve kitice ker mi je boljši.
p.s če pa imaš idejo za srednjo kitico pa kar na plano, vse bolj se mi zdi da vmes nekaj manjka, grr:)
Pozdravčk nazaj
lp, ajda
Čez krhko pajčevino priigranih let
se plazi smrtonosni pajek sreče,
odsev zavesti razkriva ji pogled
na ptico skrito za zidovi lastne ječe.
Ta ptica ni nikoli poletela,
ker za rešetke stinjena tesno
je neko hrepenečo pesem pela,
nihče ni slišal, ker hotela je tako.
Obraz zamenja za masko iz pepela,
tiho izgubljeni čas se vanjo ulovi,
raztrese veter jo povsod kjer bi želela,
da neko jutro spet v ljubezen oživi.
Lidija :)
legende so večne
večna je ljubezen
večna je strast
večna je pojem obstoja
samo nevarne so bolj pajkovke kot pajki,
ne glede na čas, ljubezen in sreča nimata slabše barve,
seveda kadar so...
hope
tole: Čez pajčevino krhko priigranih let, sem zamenjala s tvojo različico: Čez krhko pajčevino priigranih let. Nedvomno si boljše zapisala, mi je všeč. Hvala:)
Lidija,
če spišeš še začetno kitico imava takorekoč nov duet:) Sem za, lahko pa spiševa kakšno novo, zadnje čase pišem bore malo, ali skoraj nič in se prej najdem v nadaljevanju nečesa že zastavljenega:)
Hope,
lep komentar in resničen. Naj izrabim priliko ker se na tvoje pesmi še nisem javila in pohvalim tvoje pisanje. Seže tja kamor mora:) Lepo.
Vsem trem prijeten popoldan
Nuška
A si mi slila takole?
Čez bel obraz se njen sled slana vleče
brez teže so ostale brazgotine ran.
Na vse občutke daljne noč že senco meče,
drhteče misli pa umirajo zaman ...
Čez krhko pajčevino priigranih let
se plazi smrtonosni pajek sreče,
odsev zavesti razkriva ji pogled
na ptico skrito za zidovi lastne ječe.
Ta ptica ni nikoli poletela,
ker za rešetke stinjena tesno
je neko hrepenečo pesem pela,
nihče ni slišal, ker hotela je tako.
Obraz zamenja za masko iz pepela,
tiho izgubljeni čas se vanjo ulovi,
raztrese veter jo povsod kjer bi želela,
da neko jutro spet v ljubezen oživi.
:)
Lidija
brez teže so ostale brazgotine ran.
Na vse občutke daljne noč že senco meče,
drhteče misli pa umirajo zaman ...
"njen" je najbrž "nje"?
Hudooo! Lidija svetovna kitica! Zelo, zelo všeč
Res sem malo "zabrkljala" besedni red, zaradi ritma, ampak mišljeno je bilo njen:
Njen obraz
čez bel obraz se njen...
(čez njen beli obraz se vleče slana sled (solze, recimo..))
Poskusi prebrati v tem smislu, potem pa spremeni ali pa ne.
L.
Me veseli, da ti je všeč
L
:))))
Lp Nuška
Ja, no, kakor se odločiš. Meni se zdi, da je tvoja osnovna tako dobra (glej odziv), da ne bi bilo prav iz nje delati dueta, razen, če jo zastaviva kot novo pesem.... Če boš tole vseeno uporabila za duet, ok, če pa ne, lahko pa kaj dodam, mogoče objavim, malo spremenim. Ne vem še kaj, ampak se najde.
PS:
Pohvale za današnjo Maleno.
Lidija
Hvala, Lidija
http://www.pesem.si/article.php?blog_id=7683
Komentiranje je zaprto!