Ko si majhen otrok pravijo: boj se noči, ti bo kdo kaj hudega naredil.
Ko si pubertetnik se skrivaš in dragi in bogu jemlješ poljube, spominjane še dolgo zatem.
Ko je čas in rabiš dom si ustvariš dom, ženo, otroke, dobiš v paketu taščo, tasta, tu pa tam pa klasično "škripa".
Padejo zavese, sčasoma ostane tempo ki se mu je težko izmaknat, iste poti, isti ljudje, želja pa bolj malo...

Pozno ponoči ja, pozno ponoči se tu pa tam le še kakšnemu čutnemu poetu priplavi v dušo, velika ustvarjalnost izražanja, pogrešanja, skoraj videnega kar si želiš.

In sčasoma postane dan noč in noč je zmeraj bolj podobna dnevu od mladostnih let, ko si sanjal pri belem dnevu.

Lepo napisano in ja, noč ima za sanjače in ustvarjalce sanjsko moč.
V mladosti DAN, proti koncu NOČ in na zadnji čas se pridružiš najdražjim.
Tudi jaz se bom, čez čas.
Lep pozdrav