Forum
- Datum objave:
12. 09. 2008 ob 09:22 - Spremljaj
- Število komentarjev: 5
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 559 krat
ZELENO - poet
Rumenijo odmrle sanje,
jim sončno dopustim.
Zeleno odpustim starim.
Zeleno najdem v gozdu
večno zeleno,
bodoče rumeno.
Rumenim.
Ostajam:
Rumeni zelena misel,
a se vrača.
V krogu spet zelena.
Pa kaj, če je jesen vsakič
prej rumena.
Kot otrok zelena
se obrnem, jutri spet.
Iz vsake misli v zeleno.
Modro zelenim.
:)
Kočijaž
Udi dreves iztočeni
k zemlji in nebu
v gozdu
Tole je, če povem z Gabrielovo besedo, nadprekrasno! Še več takih, prosim!
;)
Kerstin
lp, ajda
ki vodi v dom, v gozd.
Pogledi reki,
ki vedno odžeja vse v meni.
Drevo raste, raste v mojem
objemu.Predan v rasti,
podrasti, strasti , pasti,
globini nežni, ki hrani.
Nebo me toči zemlji.
Oči, moje oči
Ajdi, Kerstin, Kočijažu
podajo roko v duši, ki VIDI.
Krasna POLETJA.
Naša skupna nebovzletja.
Pozdravljen! gs
Andrej Poet
Komentiranje je zaprto!