Andrejka, poigravaš se z zanimivimi, že kar nadrealističnimi
podobami, estetskimi, a (še) ne pocukranimi, umetelno se sprehajaš
po tistem robu (npr. školjke bisernice ;)). Všeč mi je, da si
glagolu spati dodala prehodnost, všeč mi je kontrast "prasketanja
valov", dobre metafore so "niti brbončic", "vlakna podkožja",
zaprte duri noči.
Opozorila bi te na nekaj pravopisnih spodrsljajev oz.
škratov:
- Vidim te
v zakotnih kotičkih mojih beločnic =
svojih
Čutim te
v razbeljenih vlaknih mojega podkožja =
svojega
Ja, Kerstin, zdaj sem pa res zbegana. Mislim tako: če pesem preberem kot enobesedno zvezo z vmesnimi pavzami, potem lahko vrstico "Vidim te. V zakotnih kotičkih mojih beločnic .. prihajaš in se izgubljaš..." interpretiram tako, da je dejanje (gledanje) prenešeno na predmet, morje, ki je v tem primeru moj pasivni, zunanji opazovalec. Mogoče nimam prav, in bi mi na to dilemo lahko odgovoril nek slavist. Vsekakor pa bi v sklepnem delu pesmi res morala uporabiti "svojega " podkožja in ne "mojega". Za pravopisne škrate pa se bralcem opravičujem.
Hvala za poglobljeno analizo in namige, Kerstin. Lep preostanek večera ti želi Andrejka
Ja, Andrejka, če preberemo na tak način, imaš seveda prav in je vsekakor zaimek "mojih", ne "svojih". ;)
"Problem" je v tem, da pesem nima ločil in tu nastopi dvoumje. Proti temu seveda nimam nič, še všeč mi je!! Pač - "slavistični del" mojih možganov se je (povsem nehote!) spotaknil ob "mojih", zlasti še ob drugem branju, ker so vmes možgani že "uvideli" vzorec pesmi (če pesem seveda vzorec sploh ima):
Voham te v zadušljivi sopari zagonetno se prikradeš med niti mojih brbončic in razpneš jadra svežine >>>>> tu je še možno dvoumje Vidim te v zakotnih kotičkih mojih beločnic kakor trepetanje školjk bisernic prihajaš in se uzgubljaš v prasketanju valov >>>>> tu tudi, kot si super zapisala Slišim te v oglušajoči pesmi čričkov preden noč zapre duri strastem >>>>> tu pa že ne več Čutim te v razbeljenih vlaknih mojega podkožja, ki čaka ohladitve >>>>> tu tudi ne in vem, da si to ti - morje.
Seveda pa je čar umetnosti tudi v tem, da vzorci so - ali pa jih ni - ali pa jih namenoma razdremo. Kaj si želela izraziti, veš sama, zato tudi veš, kaj je prav ;). Škoda le, da je slovenski jezik tako zakompliciran, da v tem primeru lepega dualizma ne dopušča (vsaj pravopisno ne).
(Sama se prebijam skozi nek prevod iz an v sl in me jezi, da slovenščina recimo ne dopušča svojilnega pridevnika iz priimka ženske: Igor Hladnik - Hladnikova teorija. Iva Hladnik - Hladni...čina teorija?? ;))
Ostalo pa - saj ni panike: samo klik na zavihek Moja stran, v seznamu svojih pesmi poiščeš Spim te, v skrajno desnem stolpcu je možnost Uredi.
Tudi tebi lep večer še naprej in brez zamere! Kerstin