Forum

SPIM TE - Andrejka Jereb

SPIM TE avtor Andrejka Jereb.

Andrejka, poigravaš se z zanimivimi, že kar nadrealističnimi podobami, estetskimi, a (še) ne pocukranimi, umetelno se sprehajaš po tistem robu (npr. školjke bisernice ;)). Všeč mi je, da si glagolu spati dodala prehodnost, všeč mi je kontrast "prasketanja valov", dobre metafore so "niti brbončic", "vlakna podkožja", zaprte duri noči.

Opozorila bi te na nekaj pravopisnih spodrsljajev oz. škratov:
- Vidim te
v zakotnih kotičkih mojih beločnic = svojih

Čutim te
v razbeljenih vlaknih mojega podkožja = svojega

- in se uzgubljaš v prasketanju valov = izgubljaš

- v oglušajoči pesmi čričkov = oglušujoči

Lep pozdrav!
Kerstin
 

Andrejka

Poslano:
10. 09. 2008 ob 19:32

Ja, Kerstin, zdaj sem pa res zbegana.
Mislim tako: če pesem preberem kot enobesedno zvezo z vmesnimi pavzami, potem lahko vrstico "Vidim te.
V zakotnih kotičkih mojih beločnic
.. prihajaš
in se izgubljaš..."
interpretiram tako, da je dejanje (gledanje) prenešeno na predmet, morje, ki je v tem primeru moj pasivni, zunanji opazovalec. Mogoče nimam prav, in bi mi na to dilemo lahko odgovoril nek slavist.
Vsekakor pa bi v sklepnem delu pesmi res morala uporabiti "svojega " podkožja in ne "mojega".
Za pravopisne škrate pa se bralcem opravičujem.

Hvala za poglobljeno analizo in namige, Kerstin.
Lep preostanek večera ti želi
Andrejka

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
10. 09. 2008 ob 22:05

Ja, Andrejka, če preberemo na tak način, imaš seveda prav in je vsekakor zaimek "mojih", ne "svojih". ;)

"Problem" je v tem, da pesem nima ločil in tu nastopi dvoumje. Proti temu seveda nimam nič, še všeč mi je!! Pač - "slavistični del" mojih možganov se je (povsem nehote!) spotaknil ob "mojih", zlasti še ob drugem branju, ker so vmes možgani že "uvideli" vzorec pesmi (če pesem seveda vzorec sploh ima):

Voham te
v zadušljivi sopari
zagonetno se prikradeš
med niti mojih brbončic
in razpneš jadra svežine >>>>> tu je še možno dvoumje
Vidim te
v zakotnih kotičkih mojih beločnic
kakor trepetanje školjk bisernic prihajaš
in se uzgubljaš v prasketanju valov >>>>> tu tudi, kot si super zapisala
Slišim te
v oglušajoči pesmi čričkov
preden noč zapre duri strastem >>>>> tu pa že ne več
Čutim te
v razbeljenih vlaknih mojega podkožja,
ki čaka ohladitve >>>>> tu tudi ne
in vem, da si to ti -
morje.

Seveda pa je čar umetnosti tudi v tem, da vzorci so - ali pa jih ni - ali pa jih namenoma razdremo. Kaj si želela izraziti, veš sama, zato tudi veš, kaj je prav ;). Škoda le, da je slovenski jezik tako zakompliciran, da v tem primeru lepega dualizma ne dopušča (vsaj pravopisno ne).

(Sama se prebijam skozi nek prevod iz an v sl in me jezi, da slovenščina recimo ne dopušča svojilnega pridevnika iz priimka ženske: Igor Hladnik - Hladnikova teorija. Iva Hladnik - Hladni...čina teorija?? ;))

Ostalo pa - saj ni panike: samo klik na zavihek Moja stran, v seznamu svojih pesmi poiščeš Spim te, v skrajno desnem stolpcu je možnost Uredi.

Tudi tebi lep večer še naprej in brez zamere!
Kerstin

Zastavica

Komentiranje je zaprto!