Navdušen sem, Adisa.
Le majhna, moja skromna pripomba. Vsi prihajamo od tam, a nam
vesoljna modrost v naše dobro prikriva usodo, kajti če bi vedeli
kaj nas
čaka na poti K SEBI, bi oklevali ali izgubili pogum, tvoja Pesem
opogumlja
oklevajoče in to mnogo, mnogo šteje .
Hvala Svit, vem, da prihajamo od tam, kamor bomo odšli, tudi to sem hotela vplesti v pesem, a sem se bala, da je niihče ne bo prebral,saj je že tako ratala predolga. Nastala pa je po resničnem dogodku,ob spremljanju umirajočega bolnika ,ki je v svoje umiranje vpletel neverjetno veliko simbolike. Vprašal me je, če sem tudi jaz v vrsti, jezil se je na že umrlega prijatelja, ki ga je prehitel,pa še in še...Že 14 dni mi tale vrsta ne gre iz glave,nekako sem si obljubila, da jo moram napisati, sedaj je tu , verjetno potrebna še popravkov,a sem vesela,da sem tako bogato izkušnjo obelodanila,pa čeprav bolj s skromnimi besedami. Vesela sem tvojih besed,še enkrat hvala in pozdrav Adisa!
Ja, dobro razmišljaš, gotovo, da se da tehnično še dodelati, toda vzdušje je zabeleženo, to ti je uspelo, veseli me, da se s poezijo pogovarjamo, mar ni to super ?