Očitno si bila potepajoča se in rezultat teh potepanj je pesem, ki
si jo prinesla kot golobica v kljunčku. Z drobceno pisavo nasnute
misli in prav prijetno je bilo prebrati nizanje in seveda finale,
ki lepo pove, vse poti vodijo .... ;). Ja, kaj pa drugega kot
čestitke, Kerstin!
Ajda, hvala za odziv. Res, prav vožnja z morja domov mi je (že drugo leto zapored!!) ves čas prišepetavala tole zgodbo, še več, pred očmi so se mi vrteli prizori kot iz filma, za katere se mi še vedno zdi, da jih nisem mogla tako živo ubesediti, kot jih vidim še zdaj. Pravzaprav sem nameravala napisati kratko zgodbo, toda ko sem sedla za računalnik, sem začutila, da mi bo v prozi ušla izpod rok in iz duše. Zato sem zapisala "povzetek". ;) To se mi še ni zgodilo - kot bi sama doživela to zgodbo. Tako živa je bila v meni skozi neskončne gričke in ravnice Like ... Morda v prejšnjem življenju? ;)
Lep pozdrav! Kerstin
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!