Izhodišče avtor helena r.

Kar najbolj v rokah držim,
mi uide iz prijema.
Mislim, da prijem ni najboljši izraz in cela misel nerodno zapisana.

Kot, da nočem gledati,
resnici v obraz.

Kot da nočem gledati resnici v obraz.

Potihem se je želim.

Potihem si jo želim


Izbegavajoč moj pogled,
ga nervira.

To je nejasno.

Vrne se strast,
ko je lepočuten.

Spet nekaj, kar ne gre skupaj.

Prizadevam si priti do
uspešnega konca.

Kakšnega konca?

Ob branju sem dobila občutek, kot da je nekaj nametano, nepovezano in nejasno, pa še vejice ti delajo preglavice, ne samo pri tej pesmi. In dobila sem občutek kot da je to slab prevod pesmi in ne pesem avtorice ali pa hipna, nedodelana. Morda se motim, a žal tako je. Da pa ne bom samo posploševala, sem se ustavila pri vsaki vrstici. In?

lp, ajda