Ojoj, Gregor, bogovi so padli na glavo! ;)) Oz. tale tvoj bog je padel s piedestala. Tale bog je egoističen, razvajen smrkavec, ki je nekaj ustvaril, zdaj pa noče prevzeti odgovornosti za posledice. Tudi sladkobe čaščenja in oboževanja se je že naveličal. Odšel se bo igrat v drug peskovnik in zakuhal drugo traparijo.
(Samo ena od možnih interpretacij - hudomušnejša za spremembo, prav "paše"!)
In tako si me spomnil na to, kaj je o tem "božjem igračkanju" dejal Matej Bor: Če je res bog, potem gotovo spi. Ustvaril je človeka in zaspal. Prestrašen bo dejal, ko se zbudi: S prstjo pa res ni, da bi se igral!
(Matej Bor)
Morda kdo drug pokomentira še druge plati, tudi ostre, ki jih skriva tvoja pesem?
Zanimivo pa je, da sem pesem prebrala šele zdaj, nisem vedela, da obstaja, sem šla slučajno pred spanjem še sem pogledat, če je kaj novega nastalo, pa ravno pred petimi minutami sem nehala gledat film HellBoy. ... Hm...
Gregor, svaka čast. Jaz si ne bi upala napisati take pesmi. Jaz dobivam take ideje v glavo kot je ta: hudiček je prišel bogcu ponagajat, ga zvezal na stol, zdaj pa se mu reži v obraz.... Hmmm
Če izhajam iz tega, da Boga poznam toliko kot sebe, so stvari enostavne za razumet. Pripisovati nečemu kar ne poznam krivdo ali odgovornost, pa je milo rečeno, neumno. Ko se izkušen človek igra, se zaveda posledic, neveden, pa rabi kar nekaj časa, da ga posledice spametujejo.
Gabriel, Kerstin, Anja, Svit, hvala za komentarje! Ta pesem je nastala tako rekoč sama od sebe in na koncu sem se celo sam vprašal, kaj je hotel pesnik s tem povedati ;) :D
Kot je že omenila Kerstin, obstaja veliko možnosti interpretacij in razlag. Menim, da bo vsak našel razlago prikrojeno njegovemu pogledu na svet.
Je egoistični bog, ki se je odvrnil od odgovornosti do svoje storitve kriv za naše mizerne usode, kot meni Kerstin? (pri čemer omenja, da je to ena od možnosti) Bi se znal bog ali Bog maščevati za nesramne in blasfemične besede, zaradi česar se moram bati posledic svojega pisanja, kot meni Anja? Svit se z zadnjim stavkom sicer postavi ob bok Anji, a se pred tem vendarle vpraša, če Boga pozna ali ne. In ravno v tem se razlikujejo pomeni pesmi: vse je odvisno od mojega/vašega dojemanja tega, kar se skriva za besedo bog, pri čemer se moramo sami odločiti ali govorimo o bogu ali o Bogu, ker je to prva beseda v naslovu in se v vsakem primeru piše z veliko ...
O vsem tem nisem razmišljal, ko sem pesem pisal. Svojo interpretacijo sem našel kasneje, a je ne smem izdati, saj bi kot avtor s tem pomen pesmi "zabetoniral" in jo tako osiromašil na en sam pomen ...
Morda se bo oglasil še kdo s svojo interpretacijo. Zanimivo je najti različne poglede ...
Ko sem tako prebiral pesem, mi je na misel prišla negacija Boga. Človek, ki kot bog nagovarja sočloveka in ga za v svojem nagovoru zapiše lastni odgovornosti, ga hkrati zapre duhovni dimenziji in povezavi s transcendenco. Tak človek prevzame odgovornost za svoja dejanja, ostane pa le meso, ki govori, se premika in se bori, vojskuje za lastno preživetje.
Kako odlično predstavljena podoba boga. Kako verjetna podoba. Enostavna. Človeška. In prav ta lastnost tvojega boga me je najbolj prevzela. Opravil je svojo nalogo. Izpolnil je cilj. Ustvaril je svet. Sedaj pa ima že novo vizijo. Mar ni človeško življenje zgrajeno ravno na zastavljanju ciljev in stremenju k njim, opravljanju le-teh in zastavljanju novih? Mar ni vsaka uspešno ali neuspešno opravljena naloga slejkoprej pozabljena, ker že težimo k novim ciljem? Tvoj bog to predobro ve. Zato se lahko umakne, ker ve, da ga nihče ne potrebuje. Njegovo delo je končano. Tvoj bog sploh ne obstaja, ker navsezadnje sploh ni potrebno. Pri tem se mi je utrnilo, kako zanimivo pesem postavlja pod vprašaj slovito Voltairovo misel:"Če ne bi bilo boga, bi si ga bilo potrebno izmisliti."
Če ga ni, ni kriv za naše mizerne usode. Če ga ni bilo, smo si ga morali izmisliti. Pa smo si ga. In evo - pa ga imamo. Mogoče smo se takega, kakršen je, naveličali, pa ga obračamo v njegov antipod, da bo vse skupaj bolj razložljivo. Sebe poznamo? No, najbrž ne. Kako bi potem poznali nekega Boga (boga)? Ali ni bog samo nekdo, na katerega se lahko zanašamo, če se nase ne moremo in po drugi strani tudi znašamo. Je to herezija ali parodija, Gregor? Kakorkoli, se mi je zdelo, da bo tvoja pesem razdelila portalovce na dve ekipi. Meni je tvoja slika boga (ali Boga) všeč in če že obstaja (če že pogojno dopustim to možnost), je točno tak.
Je egoističen Bog ali smo mi? Egoizem je v esenci človeka. Bistvo. Osnova, da v tem svetu preživi. In "blagor" tistemu, ki to preseže, stopi nad sebičnost. Saj pravijo: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. V tem je srž vsega. Pomagaj si sam, ker si Sam. Če je nek bog, je samo tvoj in se skriva v tebi. Ampak sam pa si, človek:
Bom pa še jaz malo nadaljeval, saj je to moja priljubljena tema. Boga iskat kjer koli drugje kot pri sebi je čista izguba. Vesolje je preobsežno. V teh telesih itak ne moremo kam dlje kot do lune, morda nam bo uspelo priti še do Marsa, morda še na kakšen planet, ampak nobenene koristi od tega, razen velikanskih stroškov, radi bi " osvojili vesolje", precejšen del človeštva pa trpi lakoto in bolezen, pa še stepemo se vsake toliko časa, da bi bila mera naše " visoke razvitosti in kulture" polna. Da bi razvili še druge vidike sebe je sicer težnja mnogih ljudi, večina, pa se posmehuje in jih je groza umret, da bi se pa rešili iz pasti svojih omejenih misli, ne to je pa preveč. Tukaj uživamo svobodo misli in ustvarjalnih možnosti, morda nekaj malega prispevamo k evoluciji. Hočem reči, da se ljudje podcenjujejo, če pa se primerjamo z bogovi, pa skočijo k višku varuhi "prave vere ". Zato se je najbolje zgledovati po galebu Jonatanu Livingstonu.
Ko Bog zavrne odgovornost za usodo ljudi, takrat mora za svojo usodo sprejeti odgovornost človek. Kdor zavrne Boga/usodo/zunanji svet kot krivca za dobro in/ali slabo, ki se mu godi, ta sprejme odgovornost za svoja dejanja. In tak človek je prebujen! Zavrniti Boga kot zunanjo avtoriteto pomeni najti božansko iskro v sebi.
Ustvarjati pomeni biti ustvarjalec a tudi stvarnik svoje stvaritve. Hkrati se kot stvarnik lahko počuti tudi bralec, če se preprosto prestavi v kožo avtorja in sprejme njegovo izhodišče ...
Vse to in še več ste mi povedali in strinjam se z vami! Hvala vam za vse komentarje!
"Zavrniti Boga kot zunanjo avtoriteto pomeni najti božansko iskro v sebi."-
je misao koja se kao vrhunski izbrušen biser ove teme dotakla moga pogleda...Zašto?...zato jer sam bolnim putovanjem kroz vlastitu procjepljenost, došla do upravo ovog spoznanja koje mi je uljepšalo život i povelo ga ka prekrasnim horizontima cjelovitosti...
Gregorjeva pjesma Bog sem! je sigurno jedna od upečatljivo snažnih opomena sve više izgubljenom čovjeku koji se debelim egoističnim blatom sam odvojio od Sebe - ili Boga...?
Ja, Gregor (gre gor :):):)), a vidiš, kako je ta tvoja pesem, ki si jo napisal v trenutku navdiha, razburkala duhove vseh nas, ki smo jo prebrali!? Menim, da bo potrebno dodati še eno rubriko v izboru pesmi, sedaj imamo pesmi četrletja, menim, da bi lahko imeli tudi pesem leta, po izboru bralcev in izboru kliktikov! Tvoja sodi v eno in drugo rubriko na sam vrh piedestala ... In še enkrat moj poklon - Bravo care :):):)!!!
prosim, Stojan (y), izogibaj se komentiranju pesmi, ki jih ne razumeš, oziroma gledaš nanje samo s svojega zaslepljeno zožanega zornega kota. Saj si nam že vse povedal in dosti je bilo, kaj ne?
Hehe, Kočijažinja, kaj se ti mučiš. Tu pa tam se kaki ovci v grandomanskih blodnjah zazdi, da je postala pastir. To lahko samo nemočno opazujemo, druga ne moremo, kalgon naredi svoje (no ja, režimo se lahko). Sploh ljubko pa je citiranje njegove prevzvišenosti svetega očeta Ratzingerja. Ob omembi tega imena ziher marsikateremu človekuljubu zadrhti srce v radosti in čisti milini, al kak že.
Iz diha v dih, naj za vse Vas sveti moja srčna luč, Vaš angel in Vaša svinja, oin oink.
A.
P.S.: Aja, križance med angeli in svinjami so menda uporabljale čarovnice v daljnih časi, da so krožile nad sleherniki, potem pa je je ena od ustanov srčne ljubezni in božje luči njihovo obrt čisto zatrla. Sram naj jo bo !
Čarobno sporočilo; Svoje sem opravil. Dal-a sem, kar lahko. Dobil-a si skoraj vse. Lahko se greš kakršen koli že hočeš teater. Jaz sem okupiran-a s svojim.
Aaaaa :)))) Božansko!!!! Ljubim, vračanje moči človeku, zavedanje, da je lahko veliko več, kot trenutno je.
Z ljubeznijo, Norina
P.S.
Obljubim, ko se srečava, častim z najboljšo kavo :)