Gabriel, bom rekla le to, da me je srh spreletaval ob branju te
tvoje pesmi... Še zdaj, ko sem to napisala, me je streslo (no,
morda tudi, ker imam okno odprto :>)
Menim, po tehtnem premisleku in strokovni analizi, ki sem jo izdelal na osnovi podatka, da je bilo okno odprto, da te je streslo zato, ker vrata niso bila zaprta, hahahahah ... Ej, malo heca :);):);)! Hvala Anči, za komentar, seveda :):):)!!!
Ko me zjutraj prebudi ptičje petje je to najlepša melodija, ki si jo lahko želi uho, ko še čuti spijo in se oči nočejo in nočejo odpreti. A uho se napolni s prijetno govorico ptic in misel, ki me prešine. Kako lep dan je, tudi ptički želijo, da se rodi tak kot si ga želim, zame in tu je razmišljanje malce egoistično;), prav zame so se zbrali in mi govorijo. Ja, kaj vse bi radi povedali, četudi si želim, ne samo jaz, je ptičja govorica zavita v tančice, ki jo razvozljajo le oni, seveda si pa lahko razlagamo njihovo sporočilo po naše. In pesem, ki govori o gospodu v črnem fraku, ki zna tako lepo fju fju, on še posebaj pričara jutro v tistem, ja morda je danes dan. Lepo si napisal!
Morda pa pesem ne govori o petju ptic, morda tančičasto skrito tisto nekaj, ko se prebuja in rojeva z velikimi črkami Ljubiti ... no, to pa naj ostane otančičeno in misteriozno skrito v govorici ...
Anja, vrata moraš imeti zaprta, saj veš, tatovi ne spijo :):):)!!! Sabi, ti daješ nadhude komentarje, hvala! Ajda, ti se pa vedno resnično poglobiš v pesmi, ki jih komentiraš in začutiš vibracije besed, vsa čast, hvala!