Morda vzvišene glave?

Kerstin

Meni se pa zdi čist ok... vzvišenega glave...
Ko se zdi, da presega fizično in umsko... pa še kakšno sfero :)

In poleg vsega, kot je že napisal gabriel:
NE BOJ SE, NUŠKA!
Tega se pa res ne boj....

Upam, da bom uspela v tale sestavek združiti odgovor na vaša vprašanja in tudi moje stališče na vaše debatiranje izpred parih dni o literani umetnosti.

Obstajajo pesmi, ki so ne glede na preprostost zapisanih besed, zaradi svoje globoke sporočilnosti vtisnile svoj pečat v večnost. Kadar vzamem v roke knjigo ali zgolj preberem pesem, je moj namen poplačan, če se v meni zbudijo občutki in gredo prosto pot ... Obstajajo tudi bolj "abstraktni" zapisi, kjer večino časa lahko posvetiš zgolj vprašanju, le kaj je avtor želel s tem povedati, kaj je pomen, kaj je bistvo tega ... včasih mi pade tudi sum, da niti avtor nima pojma o čem je pisal in gre zgolj za neko "modernistično" težnjo "biti in". Mi je v tem trenutku padla na misel primerjava dveh slik ...na eni pokrajina v vsej svoji barvitosti in na drugi sliki križem kražem zgolj nesimetrične črte, ki naj bi predstavljale enako.

Sama sem svojo študijsko vnemo zapravljala v popolnoma drugačnih vodah, torej je moje pisanje zgolj laično, je pa vseeno lahko tudi moj odgovor na temo od zadnjič. Mislim, da večina nas, ne posega po branju, niti ne pisanju zaradi težnje po poznavanju literarne umetnosti, temveč pisanje -Pesmi- predstavlja v prvi vrsti zrcaljenje naše miselnosti, dojemanja... v besede in branje v obratni smeri prezrcali besede nazaj v našo bit. In posledično je to tudi odgovor na to, zakaj so določene pesmi in pesniki bolje ocenjeni, brani od drugih. In če se povrnem na "Zapis v večnosti", ki ga omenjam zgoraj, sem prepričana, da poznavalci lahko s strogim kritičnim očesom izbirajo "Presežke", vendar presežki so presežki v nekem kratkem časovnem obdobju, resničnega presežka, pa nakljub vsem pravilom in smernicam vedno izbirajo preprosti bralci, kajti s presežkom lahko označimo tudi pesem, ki se v času ne izgubi, zaradi svoje sporočilnosti postane nesmrtna, vedno dopadljiva in občutena, ne glede na prostor in čas, ki jo obdaja.

Pablo Neruda je zapisal spodnjo, meni izredno pomensko pesem in moja Bojim se, je le moj oseben izziv - povzetek/replika nanjo, od tu tudi "vzvišene glave" - "strah in posledično odmik od občutenj". Torej ne gre v moji pesmi za kritiziranje kritikov, gre za moj strah v nekem trenutku, da ne izgubim sebe. Vsak je zapisan svoji drugačnosti, vsak svoji osamljeni poti in hkrati poti, ki je pot vseh.

Lep dan
Malena - Nuška G.


Počasi umira, kdor postane suženj navad,
ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine,
kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna…

Počasi umira, kdor beži pred strastmi
in njihovimi močnimi emocijami,
zaradi katerih se zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca…

Počasi umira, kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju
ubežati pametnim nasvetom…

Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere,
kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi…

Počasi umira, kdor uničuje lastno ljubezen,
kdor ne dovoli, da bi mu pomagali,
kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo
ali nad neprestanim dežjem…

Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti,
kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve…

Ne dovoli si počasnega umiranja!
Tvegaj in uresniči želje še danes!
Živi za danes!

Hvala za pojasnilo, Nuška in za še nekoliko odstrto zaveso tvojih svetov.
Zvesti bralci potrjujemo z največ glasovi, da so tvoja čutenja tudi naša.
Naj bo mir .

Tudi sama uživam v tvojih pesmih, ne boj se, da ti bo zmanjkalo bralcev .
Objemček Adisa!

adisa, kolikor sem razumela, se ne boji, da bi ji zmanjkalo bralcev...
...boji se, da bo zaradi določenih teženj izgubila sebe...

če se motim, Nuška... se ti opravičujem...

Ampak mislim, da si tako samosvoja, da se ti ne more to izgubiti...

Tudi jaz se ne grem pesnjenja zato, da bi bila neka pesem umetnina.. boste rekli - saj se vidi... prav. Naj se.
Morda pa ravno zato ljudem tečejo solze katarze ob branju mojih pesmi... katerim ljudem? Povprečnim? Prav... Potem pa rečem, da najprej pišem zase, nato pa zanje.

Nuška, ostani

Nuška, ostani Ti!

(sem pomotoma prej prehitro stisnila "Oddaj sporočilo".

Ne Sabinca,Bog ne daj, nisem mislila, da se Nuška boji, da bo izgubila bralce. Narobe si me razumela. Hotela sem potrditi Svitovo misel, da je njena pot prava in da to potrjujejo tudi njeni bralci, zato obe ostanita
kar sta. Pozdrav Adisa!

Cmoka, Adisa.. potem pa opravičilo tebi, ker sem tebe narobe razumela :)

Hvala..

Vse OK, važno,da se prav razumemo. Lepe sanje in mirno noč ,Adisa!