Sporočilno zelo bogata in jasno zastavljena pesem. Svojevrstna
verzija ženske balade, ki ob koncu preseneti z nekakšnim
nedoločljivim zaključkom, vsekakor ne katastrofičnim. Prav zato me
moti tudi tisti »ju« v predzadnjem verzu, ki podira tako ritem kot
tudi mojo interpretacijo. Ob branju se mi namreč ves čas dozdeva,
da bi »njen fant« lahko bil prav pesnik sam. Človek, ki pozna vse
naokrog bolj, kot samega sebe in zavida vsem, tudi tistim, ki
trpijo bolj od njega samega. Pesnik tako izvrstno odvrača pozornost
od osebne tragike in jo projicira na »zgodbo« pesnitve. Vsebina s
svojo družbeno kritičnostjo bralca prisili, da obravnava
problematiko veliko širše, kot bi jo sicer.
Pesem navdušuje tudi s svojo zunanjo zgradbo iz dolgih petnajst
zložnih dvostišij, ki so še kako primerna za upesnjenje bolj epsko
naravnane vsebine. Prav tako pa se pesnik striktno drži jambske
stopice. Na predzadnji vrez pa sem že opozoril. Pohvala
Brezinboru!
Pištin, hvala za čas in za vrstice namenjene moji baladi. Mar je res balada? Tudi meni se dozdeva tako. "Ju" sem odstranil in stvar teče kot mora. Hvala za opozorilo. Res je bil "ju" povsem odvečen, nepotreben. O sami zgodbi morda kdaj drugič, čeprav si blizu resnice. No, droben korak stran.
Oblikovno nikakor ni balada. Mislim predvsem na klasično francosko balado, ki ima izredno zapleteno zgradbo, zahteven sistem rim in refrenov, ponavadi pa temelji tudi na dialogih. Toda več o baladi morda ob kakšni drugi priložnosti. Vsebinsko pa ji je tvoja pesem zelo blizu.
Se kar strinjam s Pištinom, dodala pa bi še eno stvar, ki me v sicer dobri pesmi (šine v bralca kot puščica in pusti motno žarečo sled) zmoti. Čeprav resda ne gre za kakšno visoko leporečje, se na enem mestu po mojem mnenju pesem iz nekakšnega "ljudskega" stila le prenizko spusti, že kar do "straniščne" poezije. To je verz: Preklinjala sta tisti dan, ko sta se pač spoznala, preklinjala je tisto noč, ko prvič mu je dala.
Ker pesem NI straniščna ali porno-poezija, me slog grafitov iz šolskih klopi ("bleda luna je sijala, ko sem ti nedolžnost dala" ;)) tu pošteno zbode. Zakaj ne bi prav drobno prefriziral zadeve, nič osladno, bog ne daj, samo malo manj "pocestno"? Npr. ... preklinjala sta/je noč, ko prvič skupaj sta ležala.
(samo predlog)
In še: Imela je devetnajst let, ko prvič je rodila. Bil fantek je in drugič spet, ko drugič je dojila.
Prvi "drugič" bi jaz nadomestila s "potlej": Bil fantek je in potlej spet, ko drugič je dojila.