Pesem res vzvalovi, obeta se povodenj, nato pa se val precej porazgubi. Druga polovica preveč pada, čeprav je uporaba polslenga v finalu razumljiva; gre namreč za čisto subjektivo, za izraz lastne premoči nad današnjim stanjem duha v svetu, za subverzivni "shout" vsej tej zmedi. Očitno si res pisal v zanosu, v feelingu, pa izpoved pustil premalo "počivati", t.j. ustvariti kritično distanco. Seveda tudi jaz sam ne bi pametoval o tvojem izdelku, če ne bi naslavljal problema, ki je tudi meni "domač".

Tako nekako, kot je dejal Svit - tehnično obdelati, izpustiti ponavljajoče se teme, pa bo povodenj popolna. In svet seveda za kanček boljši.

Aces high

lp

vens

hvala to o zaključku je morda res, pesem sem hotel še nadaljevati a mi je za danes zmanjkalo časa. sicer pa me pesništvo po oblikovni plati niti ne toliko navdušuje in zanima, oblik se nerad držim.

Ace high, napisal si čisto resnico, tukaj forma niti ni pomembna, tvoja pesem je krik do neba, morda obstaja na nebu kdo, ki jo prebere in se zamisli, v tej mlakuži in smradu na tem planetu, pa jo bere in razmišlja peščica nas, ki smo vpeti v gnilobo in primitivizem vsakdana, hočeš ali nočeš ... saj veš - life is s........... Čestitke !!!

gs

Res ni treba veliko sprememb, ker je ritem, ki vre iz tebe in sploh pristno občutenje gneva super. Zelo všeč mi je verz:
"... Živim, da čimvečji umrem, kot to dela plesen, ..."

Bom malo poskusila, ti pa: vzemi ali pusti ;-))
(so predvsem vejice in smisli)

Vsi pametni, polno besed za lepši jutri,
za vsako dušo se dobijo na TV-ju instant futri.
Prihajam v leta, izobrazba vedno bolj visoka,
več podatkov, bolj umira čista logika otroka.
Pranje možganov in cunj ima vzporednice sodobne,
več kot pereš cunje, bolj med sabo so podobne.
Prečastita znanost sloni na krušljivih dogmah,
uho ne sliši prave glasbe ob vseh sumljivih godbah.
Nedopuščanje razvoja otrokovega uma,
že od malega učijo nas, kako je življenje gluma.
Razni intelektualci pljuvajo po družbi, jo prezirajo,
a še vedno svoje otroke vanjo integrirajo.
Razvijati svoj um in misliti po svoje,
to izbijejo iz glave ti še preden te naučijo hoje.
Živim, da čimvečji umrem, kot to dela plesen,
pozabljam, da življenje je neskončna, neizpeta pesem.
Sploh ne briga me, če moje rime so na prvo žogo,
raje napišem slabo rimo kot ukazano nalogo.
Raje vidim, da moj razum po svoje nekaj kuje,
kot da delam, kar se drugemu po glavi snuje.
Družba mi vceplja nekaj, kar me obtožuje,
če po njeno ne delujem, a obratno je še huje.
Največja redkost je danes iskreno podana roka,
edina čista je ljubezen matere do otroka.
Ne morem si pomagat, če zapiram se sam vase,
ko zaprem oči, misel mi beži v minule čase.
Spoznaval sem ljubezen in mislil, da je prava,
a kot vse lepo v življenju, jasno, stran odplava,
če ne držiš je.
Moj karakter trden
je včasih plašen kakor miši.
A pogumen sem, ker priznam, da se sliši.

Sem eden od ljudi, ki ima v možganih močne mišice.
Probaj me zmanipulirat. Kar pod nosom obriši se!


lp, Ana

Mislim da je original dokaj v redu če izvzamemo zadnje 4 verze, ki mi po pravici povedano prehitro in pregrobo pesem zaključijo. Pesem bi lahko bila še enkrat, dvakrat daljša. Pa saj potem je nebi nihče do konca prebral.:)

Ja, prav imaš, tiste zadnje vrstice ...
Pa brez zamere,
Ana