Svit, saj ne rečem, res velikokrat drži tisti "manj je več", vendar v tem primeru ne, saj bi s tako krnitvijo pesmi razbil ritem, ki je dosleden skozi vse kitice. Stvar pa ni le "tehnična". S ponavljanjem "vse" doseže daya tudi tisti poseben učinek, ki je cilj pesniškega ponavljanja (če le ni prepogosto), torej poudarek, ekspanzijo, stopnjevanje. Vse, vse je šlo, ubogi malček, si ga kar predstavljam! ;)) Je pri nas doma tudi tako in še huje. ;)
Pozdravljena, Kerstin in svit valovnik! Hvala obema za komentar. Seveda se strinjam s Kerstin in bi sama ne znala tako temeljito in strokovno utemeljiti zadeve, kot je to storila ona. Pri meni je tako: otroške pesmice rimam, ker imajo otroci (iz izkušenj vem) take rajši. Tiste moje, "pojokane in postokane", ki so napisane v kaki krizi, pa mi bolj "ležijo" v prostem verzu.
Ja, za otroke so rimane pesmice edine taprave. Ko sta bila moja dva majhna, smo se igrali tako, da sta dokončevala začete verze - seveda obvezni z rimami... Še zdaj se spomnim ene take, kratke:
Punčka rožice zaliva, se po nogicah poliva. Rožica cvetela bo, nos pa smrkav bi zelo. :)
Danes mi je žal, a si nisem vseh zapisovala. Neka beležka je sicer obstajala, pa je ne najdem ...
Rima je otrokom privlačna in razumljiva, obogateno besedilo pa si lažje predstavljajo. Tudi smiselnost se mora največkrat podrediti fantastičnosti in presenetljivim obratom, saj sicer branje za otroke izgubi privlačnost.
Pesmica je kar pravšnja za male pamže.
lp
v.
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!