Forum

Močvirska vila - Kerstin

http://www.pesem.si/article.php?blog_id=6876

Takrat bo presekana tvoja predstava.
Videti tvoje telo, ki umira –
pa ne da si to ti, močvirsko dete –
samo še majhna, krhka spirogira?


zelo rada bi brala v tem pasusu nekaj svetlega! Smem?

V pesmi je čutiti toliko bolečine, ki izvira še iz otrošta, pa vendar tudi moč za sprejemanje sprememb, upanje, vero v to, da je treba delati Korake, pokopavati kričeče vile, plešejo naj zadnji ples! Močvirska bo prva?

LP Kočijaž :)
 

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
28. 07. 2008 ob 15:56

Zelo zanimiva interpretacija, Lidija! In vsa čast, da si uspela najti pozitivizem v tem umirajočem kriku!
Hja, če bi bila Močvirska princesa Banšija, bi se povsem ujemalo. Pokopati kričeče vile. ;))
Dejansko je Močvirka posmeh otroškim strahovom in kot tako jo lahko vzamemo kot nekaj pozitivnega - premoč nad strahovi iz otroštva. To si res dobro razbrala, Lidija.
Sama kot avtorica pa si ne morem kaj, da z Močvirko ne bi tudi sočustvovala. ;) Kajti v njej je tudi del mene. Iz otroštva v odraslost - iz princese v spirogiro. Tako se včasih zavrti življenje ... No, to je le en aspekt.
Hvala za odziv!

Kerstin

Zastavica

Komentiranje je zaprto!