Spuščena iz roke srca je ptica. Lica v soli živijo, ko neba obrazu se temni. Preživi, kar si daje, je na dih. Ne odreši ga samo globina, odrešuje ga vsa sinjina. Nedeljeno, kar ima v pogledu, najde tudi v srcu. Bližina krila na poti : kar je na morju krmar, to ja na kopnem kočijaž. Je ptica na nebu, ki zazrta ju vidi, ko gleda.
Andrej Poet

http://www.pesem.si/article.php?blog_id=6869

P.S. : Učim si zaupati , ko gledam. In kaj je lepše na poti ?