dokler te moje morje
ne izmije v pesek,
dokler po spolzkih luskah
mojih krikov davnih
ne priplavaš k meni sam,
brez vdiha,
nihče me iz peska vročega,
iz te soli zaklete
nikamor ne prestavi!
tole se me je še posebaj dotaknilo. Zelo pretresljive misli v tvoji
Morski deklici in marsikdo se lahko znajde in najde v teh krikih.
Čestitke!
Včasih zastavim kakšno stvar preveč na dolgo. Potem pa skušam kaj metati ven, pa mi srce ne pusti, ker bi potem, no, vsaj meni, manjkalo, kot bi bila pesmi nekaj dolžna. Take občutke imam jaz pri Morski deklici. Sem se morala kar ustavit, da nisem še kaj dodala. :))
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!