Na dlani je, da senca vedno je in ne umakne pogled na svojo sestro svetlo. Oko nudi dom svetlobi. Noči oči bratijo z luno, ki je vsa iz sonca. Mi pa smo oblaki v kaplji. Vsi beli. Sneni. Zaneseni, srečni s senco iz sence ? Sedaj, ko so(n)čim sonce, ne zamerim, da bereš me, pišem ti odgovor,ker utripajo mi sence.:)(:
Nebo se ne deli. Sva jaz in jaz in ti in ti..Svetlobi.

P.S. : Mižim, da si solzo, kapljo, dopustim.

Andrej Poet

Kaplji, ki se pobiserita
Združita v bolečini
Zažarita v minljivem


ja, tudi mene je malce oplazil dih ...

lp, ajda