Forum

Fajnec gajdec od Kerstin

FAJNEC GAJDEC (izštevanka) avtor Kerstin

Spominjam se naših ne tako starih pogovorov o otroški poeziji in kako mora biti še posebej dobro napisana, s posluhom za jezik, otroški svet in otroško dušo.

Kerstin, čeprav skoraj ničesar po prvem branju nisem razumela (razen "Riža rebe rapi rec"), me je pesem potuhnjeno preplavila z več strani:

najprej zaradi ritma, ki ga imajo izštevanke - v začetku se bolj počasi odvija njih ritem, ko pa pesem zateče, se ritem stopnjuje, z lahkoto skače in preskakuje, dokler ni fuč - odrezan rep - ali rec - ko moraš izreči na silo, se ti beseda zatakne ;)) - to je že drugi plus.

Hkrati so besede tako slastno nagajivo sveže, ko jih izgovarjaš glasno, da zaigrajo čez vso običajnost in ustaljenost. In še, ker vendarle povzročajo radovednost in iščeš "prave" besede, ki so se skozi otroška usta popačile in povzročajo preučevanje besed (a so pašgeti špageti?) In konec koncev, dajo mi tudi tole izhodišče: verjetno je bil jezik pred tisočletji podoben temu - zdaj iščem besede, ki so se razvile iz npr. natipalke - tipalke, tipke ... natikači.

ITD.
Skratka: zelo blizu in všeč.

Lp, Ana
 

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
03. 07. 2008 ob 18:15

Najlepša hvala za mnenje oz. recenzijo, Ana! Izpisala sem prek 50 takšnih besed (zbiram jih sproti, odkar sta otroka začela govoriti), da sem lahko sestavila tale mozaik, mu vdahnila ritem, o katerem govoriš, in vsaj delne rime. Že nekaj časa sem si želela zapisati pesem iz samih "njunih" besed, vendar - kot vedno - vse o pravem času. Končna sprožilka nastale izštevanke je bila včerajašnja "lubenada". Nadvse rada bi slišala, kako ti in nasploh ljudje iz drugih narečnih skupin izgovarjajo to "koroščavščino" ;)).

Za tiste, ki jih zanima, je tukaj še slovarček teh besed. (Kdor pa ima raje pesem bolj onomatopejsko, pa naj ga ignorira.)







> gajdec, fajnec in milobabec so povsem njune pogruntavščine in nihče ne ve, kaj pomenijo. ;))
> lubenada = lubenica
> pinopet = kinderpet (otroška posteljica)
> grmov = grmovje oz. "hudi stric" iz grmovja
> pašgeti = špageti
> tebarija = baterija
> stolč = stolček (iz obdobja, ko sta vse manjšalnice krajšala, enako je s prikolo, samokolo in pravlo)
> prikola = prikolica
> udamama = huda mama (tako sta imenovala neke posebne ščipalke za perilo, s katerimi se jima nisem dovolila igrati > "Mama bo huda!" ;)
> samokola = samokolnica
> vosa = osa
> rubenjak = rumenjak
> mežinke = snežinke
> natipalke = tipalke
> levji pard = leopard
> mima = mama
> gobike = bobi palčke ;)
> brotinke = drobtine
> Mucarica = Muca Copatarica
> daljni gled = daljnogled
> pravla = pravljica
> tihnec = tihcen
> riža rebe rapi rec = riba reže raci rep


Nekatere izmed teh besed so nastale, ker "originalov" pač nista mogla pravilno izgovoriti; druge pa so nastale iz njune domišljije, recimo lubenada.
Povem naj še, da je sploh moja triletnica živ izvir neologizmov. Vzame koren in iz njega izpeljuje več besednih vrst, recimo mama > pomamati > mamasta. Zadnjič me je vprašala: Mama, kakšno je mabo? A mabasto?
;))


Vija vaja ven!

Kerstin

Zastavica

Ida  Semenič- adisa

Poslano:
03. 07. 2008 ob 18:27

Bjavo Kejstin, plosk, plosk!!!!
Tako bi rekla moja triletna vnukinja, jaz pa se ji pridružim in ti čestitam !
Pa-pa , Adisa

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
03. 07. 2008 ob 22:10

Otročki so zakon!
Pa tale tvoja ideja, da zbereš njune besede in sestaviš tole!
Uh, bi bilo to fino slišat iz njunih ust!

LP
Lidija

Zastavica

ajda

Poslano:
04. 07. 2008 ob 13:11

Kerstin:), če se spomnim davnega leta 1976, ko je moj sin Iztok imel dve leti in je pogumno recitiral račko, posneli smo ga seveda na kaseto in tako je zvenelo:

ac ac kam acas (med s in š)
ac ac ka mi das
pa povem ti ki je maka
tam te toja acka caka
acka zabice ovi
meni ti pa tebi ti

se pa spomnim, da je pogruntal besedo gincek, da bi imel ginceka in se drl kot grešna duša, a kaj ko ati pa mama nista vedela kaj naj bi to bilo:)). Ja, je pa super, če zapisuješ pogruntavščine:).

lp, ajda

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
05. 07. 2008 ob 01:31

To je to, ajda - "Kje si, hčerka? Splezaj na moj stol - trga se na pol mi pesem kakor najlon ..."

Ravno danes (no, zdaj je že včeraj) sva se šla s štiriletnim sinom nekakšno delno kakofonično žlobudravščino in je vse preglase izgovarjal bolje od mene.

Ob tem se živo spomnim Menartovih verzov iz pesmi Vsegamogočnost: "Čas ji bo spraskal smeh z brezskrbnih lic / in v prsih ji pognal bo kaktus muk ...". Res gre tam za eksplicitno situacijo lastne tragike še ne zavedajoče se deklice z nogico v protezi, vendar se da ta pesem razumeti tudi kot sinekdoha za naše celotno življenje in umevanje.

Lep pozdrav!

Kerstin

Zastavica

Komentiranje je zaprto!