Haiku (shinkansen Tokio - Kyoto, 2005) avtor kočijaž.

Čestitke k temu drobcu poezije! V sebi lastni skoposti čudovito naslika podobo drvečega vlaka in v njem potnico, ki strmi v bežečo pokrajino. Glagol "lepiti" ponuja dodatne interpretacije v smislu želje ostati tu, v tem kraju/času, pa tudi v smislu brezizhodnosti - prilepljene niti se ne bodo kar tako dale odlepiti. Mahajoče drevo je lahko simbol slovesa, konca, odhoda, kar se spet veže z brezizhodnostjo, ponuja pa tudi vedrejšo interpretacijo. Všeč mi je ta večplastnost, prav tako všeč pa mi je tudi prvinska slika, skorajda skica, ki jo haiku z izbranim besedjem kaže na prvi pogled.

Lep pozdrav!

Kerstin