Forum

Uho - avtor Ana Porenta

UHO avtor Ana Porenta


Včasih prsti obstanejo in razmišljam kaj bi zapisala ob pesnitvi, ki me posrka vase, ki se mi smeji in koketira z mano, z vsemi mojimi čuti, svetleča in oblečena v zelo dopadljiva oblačila. In tu je, pred mojimi očmi
zanimiva, nekaj posebnega in kar sili me k razmišljanju kaj ti je bilo za navdih, da je tvoja muza zaplesala v vsej svoji lepoti. Ja, ni kaj, moj poklon, Ana!

lp, ajda
 

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
01. 07. 2008 ob 04:24

Govori skozi podobo ušesa - a je okusna, kot znajo biti okusne nekatere besede, čeprav pomensko sploh ne označujejo kakšne jedi. ;) Vidim staro hišo, že stokrat prebeljeno, s tistim posebnim vonjem, ki ga premorejo nekatere v sedanjost prenesene usedline preteklosti. Vidim stoično mirno poletno jutro, takšno, kot je prav zdajle, ko je še vse tiho in je še tema, le ptice čivkajo svoj nori spev in na vzhodu zarja rosi svoj prvi vdih. Vidim oz. slišim šolski zvonec, ki je čez poletje umolknil. Vidim ujetost v vsakdanje beganje in stres, poskus izmakniti se umazanim mrežam sveta. Vidim ... slišim. ;) Tvoja pesem je polna vsakovrstnih prisluškov in se maže na dušo kot najbolj zdrava margarina.

Moje kritično uho zmoti le, da se rahlo podre poseben (notranji) ritem pesmi v zadnjih dveh kiticah.

Lep pozdrav!

Kerstin

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
01. 07. 2008 ob 17:36

Uau,
prvič sem postavljena v tole situacijo: moram reči, da silno prija, če nekdo opazi tvojo pesem! In da jo s svojimi besedami povzame, kot Ajda, in da jo tako natančno uprostori, celo empatično zleze v kožo pisca, kot Kerstin. Res, temu se reče prijetno mravljinčenje!
Kerstin, se bom preglodala skozi zadnji dve kitici - morda bi morala obe zapreti v oklepaj, ker tu se oddaljujem od prisluškov in nekako začnem razumsko motriti situacijo - ne vem še, kako bi rešila ritem - a za zdaj, vsekakor, hvala za odziv.

Ana

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
02. 07. 2008 ob 00:55

Na res poenostavljen način bi ritem lahko "uglasila" tako:

(ko mečeš prstne skoke s tipk v ušesa,
s prisluški grizem prirezana peresa) -
s prisluški grizem rezana peresa -

ostani v beležu vse poletje,
in nič zvonov, le ptičje petje!
ostani v beležu čez vse poletje,
in nič zvonov, naj bo le ptičje petje!


Konkretnejše posege v pesem, če čutiš, da so potrebni (meni se zdi dobro tudi tako), seveda prepuščam tebi, ker potem gre že za semantične spremembe.

Lep pozdrav!
Kerstin

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
02. 07. 2008 ob 22:45

Kerstin, tale rezana peresa, to kupim. Je res boljše. Vseskozi je prirezano pero, čeprav so gosja taka, štrlelo kot nečedna vejica iz okroglega pušpančka. Zdaj pa bo obrezan do zloga prav ;-)) Za zadnji verz bom stuhtala nekaj bolj ukazovalnega, ker "naj bo" je le želja ;-))
Ah, ta soparica mi ne da misliti ...
lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!