Najprej naj se spokorim za rodilnik :) mea maxima culpa :)) grešil sem pri polni zavesti :)) Pri tem se izgovarjam na pesniško svobodo, ne zato, ker bi bila rima tako "lepa" ampak zato, ker sem postavil v prvo vrsto sporočilo (in bil prelen, ali prenestrpen, da bi našel kaj boljšega).

Priznam, pesem ni genialna in bo morala še odležati, da pridobi na žlahtnosti. Ampak nisem si mogel kaj, da je ne bi objavil že kar takoj.

Hvaležen sem ti predvsem za opomin na dvojno "dušo". Ko še enkrat preberem res ne zveni najbolje.
V resnici je srednja kitica, s katero sem začel in se mi je zdela nasploh "genialna", pravzaprav najbolj potrebna posega. Tako gre to :)

Kar pa se tiče sporočila, za njim stojim. Beseda je kot voda: sama po sebi je brez barve, vonja in okusa. Ista voda te odžeja in utopi. Voda sama ni nič kriva. Beseda je tudi kot ogenj: isti ogenj ogreje in zažge hišo.
Še bolj zgovoren je primer, ki ga daje Flisar v čarovnikovem vajencu.
V zgodbi se znajde brez vodiča zgubljen na nekem himalajskem grebenu. Pogled je na zasnežene vrhove naravnost idiličen, on pa se počuti kot v peklu. Tako ugotovi, da bi isti pogled videl drugače ob zavedanju, da je za njim gorski hotel, kjer se bo navečerjal in naspal.

Skratka sami reagiramo na sliko, na situacijo, na besede.

Tega se je dobro zavedat: kot pisec moraš vedeti, da bo tvojim besedam dal končni pomen bralec, ki je izven tvojega vpliva.
Kot bralec moraš vedeti, da sporočila ne razumeš nujno tako, kot si ga je zamislil pisec. Zavedati se moraš, da daješ besedam končni pomen sam.

Filter torej ni potreben. Le zavedanje je dovolj. V pesmi priznam, da besede tudi bolijo, a bistvo je, da te to ne ohromi.

Ampak nisem si mogel kaj, da je ne bi objavil že kar takoj.

Tole mi je še kako znano...

Pesem mi je pa všeč.


Tega se je dobro zavedat: kot pisec moraš vedeti, da bo tvojim besedam dal končni pomen bralec, ki je izven tvojega vpliva.

Danes mi je nekdo komentiral moj komentar na njegovo pesem, da je pesem last avtorja samo toliko časa, dokler je ne zapiše... od takrat naprej je last interpreta... in vsak jo občuti, kot jo - na podlagi lastnih izkušenj. In vsak jo lahko bere drugače...

Lp

Tršici Kerstin sporočam, da sem odpravil nečedno napako spregledanega rodilnika :)))

Kar pa se tiče druge kitice, je kriza. Če hočem obdržat zadnjo vrstico, moram najti rimo na "suše", ki bo imela nek smisel
Prva misel
Skuše, ampak, kljub vodni tematiki, se mi metafora ne zdi ravno ustrezna :)) sploh pa je skuša morska riba.
Druga Kartuše, kartuša kot duša tiskalnika. Dokaj originalno, a nekako ne gre v kontekst.
Katjuše, Nuše, Maruše in kar je še podobnih ženskih imen ... ne vem kaj bi z njimi ...
Pomislil sem tudi na "tu še" ampak je oblika stavka potem nerodna in začetniška. Težko jo podtakneš, ker gre za začetek misli.
Potem so še:
retuše?
puše?
ruše?

šment, a se kdo spomne še kaj?
Ja, en brainstorming bi prav prišel. Hvala vsem, ki boste pribili svojo ušo.

Težka je pesniška. :)

Ok, vidim, da si se zelo vrgel v popravljanje. Predlagam :
ali celo kitico "razmontiraš"
ali samo prvi in zadnji stih spremeniš besedni red in iščeš drugo rimo. Na besede se tudi najde dosti rim.

Sicer so pa tudi meni najprej na misel prišle skuše, ha, ha, se vidi, da želja po morju raste :-)
Lp,
Zalka

Hja, -uše so slepa ulica. ;) Osebno bi zamenjala drugo dušo ;).
Npr.

...
Tu so zato, da v srcu ni suše. (čeprav ... duša in srce v isti kitici ... hiperbola sladkorčkov ;)

...
Tu so zato, da v tebi ni suše.
Tu so zato, da v globini ni suše. (my favourite)
Tu so zato, da v strugi ni suše.

...

Glede rodilnika pa: priden! !8 (to je čebelica, če slučajno ne veš ;))


Kerstin

Gregor,

preprosta, ja ... ampak bogata v sporočilu. Kot topla dlan prijatelja. Prebereš in pusti sled. Ne spreminjaj je več, da se ne izgubi bistvo, naj ostane v njej več kot samo pesem.

Kerstin,

tule je dober primer kritike, ki teži k popravljanju napak. Mi je všeč. Ne samo, da premoreš veliko znanja in da pišeš resnično dobre pesmi kjer je zaobjeta tvoja osebna čutna nota, ki povleče v tvoj svet... premoreš tudi pravilen pristop k usmerjanju v izboljšave neke pesmi. Najlažje so razumljiva takšna direktna usmerjanja kot jih tu navajaš, kajti preveč površne in splošno zaobjete kritike so včasih bolj škodljive kot koristne. Mi je všeč, da si kljub vsemu kar si dosegla s svojim znanjem in talentom, še vedno ostala preprosta oseba, v kateri ni zaznati neke arogantnosti in vzvišenosti. Imaš pravilen pristop in vzbujaš zaupanje kar pomeni, da ne glede na to, kako močno boš kdaj posegla s kritiko v kakšno pesem, mislim, da ti bo pisec sledil in da te tudi na tem področju čakajo uspehi, ravno zaradi tega občutka za zunanji svet, ki ga premoreš.

Pozdravček vsem
Nuška

Kaj pa tako?

(Naj ti besede ne ranijo duše)........ .. Naj ti besede duše ne ranijo....
Tu so zato, da življenje priteka.
Tu so kot voda, kot potok, kot reka.
(Tu so zato, da v duši ni suše)...........Tu so zato, da te suše ubranijo

No, samo kočijažev poskus. Pa saj si sam hotel, da se še mi malo matramo.
:) :)
LP
Lidija

Vas puščam malo brainstormat :)
Hvala vsem za predlagane rešitve in nadaljujte. Najboljša prejme sladoled za nagrado :)
Imam tudi sam že nekaj idej v mislih a premalo časa, da bi jim prišel do dna.

Nuška Golobič
Ne boj se Nuška. Besede imam v oblasti, delajo zame ;) ... no za vsak slučaj, za primer besedne revolucije, če bi res mimo udaril, pa imam še vedno shranjeno originalno verzijo.
Tako kot ti svojih rož ne pustiš kar rasti ampak jih neguješ, tudi jaz negujem svoje pesmi. Ko jih obrezujem in presajam, pridobijo na lepoti.
@~,~