Forum

Nočem te!, System Failure - sabinca

Sabinca!

Meni je že Nočem te! povedala vse...
Ženska lahko razume, začuti takoj....


Pri Sysrem Failure (ki je zame v bistvu razlaga tiste prej omenjene), pa prosim, popravi tole:

Zdaj nikoli ne bom vedela,
kako čuti ženska,
ko se v mati spreminja, .......Ki se v MATER spreminja,

boš?


LP KOčijaž
 

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
14. 06. 2008 ob 01:49

Sabinca, tvoja pesem me je spodbudila, da sem objavila enega od svojih Umorov.

Tako je bilo ... preden so prišle dvojne nožice (da že odhajajo pomalem v svet ;).

Lep pozdrav!
Kerstin

P. s. Če sem tvoji pesmi pravilno razumela, bi ti rada le iz vsega srca dejala, da že zdavnaj veš, kako čuti ženska, ko se spremeni v mater. Nekateri otroci zrasejo materam pod srcem, nekateri pa V NJEM (parafrazirano iz Kurje juhice za dušo).

Zastavica

Sabinca

Poslano:
14. 06. 2008 ob 15:09

Kočijaž :D

Ja, a mi verjameš, da sem mati- mater napako opazila šele, ko sem jo objavila tule gor?

Imam en majčken problemček... NIMAM POJMA, KAKO POPRAVIT ŽE OBJAVLJENO PESEM?! Mi lahko pomagaš?


Kerstin :D

Pesmi sem napisala oktobra lani... ko se nisem in nisem mogla sprijaznit s tem, da so mi povedali, da je tkivo na mestu carskega reza tako slabo, da bi bila vsaka naslednja nosečnost rizična..
Objavila sem ju šele zdaj... zato, ker sem zdaj dojela, da... hm... je vse za nekaj dobro. In da je že prav tako...

Hvala vama za komentar.
Lp, S.

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
14. 06. 2008 ob 16:16

Sabinca, pojdi na zavihek Moja stran, kjer je seznam vseh tvojih pesmi. Skrajno desno v seznamu imaš možnost Uredi (in Briši). Klikni na Uredi in odprlo se ti bo delovno okno kot takrat, ko pesem na novo objavljaš, in v tem oknu bo že ta pesem, ti pa lahko potem brišeš, dopišeš, popraviš ... In potem še enkrat klikneš na gumb Pošlji.

Kerstin

Zastavica

gabriel stormer

Poslano:
14. 06. 2008 ob 16:17

Sabi, en majhen priklop moje malenkosti, čestitam :):):)!!!

gs

Zastavica

Sabinca

Poslano:
14. 06. 2008 ob 17:23

O, Kerstin, hvala! Vidiš, kako sem butasta, pa vsakič gledam tiste gumbe... a ko želim popravit kaj, kliknem direkt na pesem namesto na gumb "uredi" in potem na pesmi iščem "uredi", kjer pa seveda ni... ijoooooj... bom morala spremenit mnenje o sebi glede računalniških programov :roll:

Hvala še 1x...

Zastavica

Sabinca

Poslano:
14. 06. 2008 ob 17:25

Jelči! hvala :)

Zastavica

gabriel stormer

Poslano:
14. 06. 2008 ob 17:27

Sabi :D, ni sile za gorile ...

gs

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
14. 06. 2008 ob 18:11

Pozdravljena, Sabinca. V pesmih razgrinjaš in zdraviš svojo bolečino, jo preraščaš in postajaš močnejša - pesmi ti pomagajo umestiti nove resnice v svoj spoznavni svet. Zdi se mi tudi, da je čas, v katerem so izgubile tisti čustveni naboj že minil in da se je rez zacelil, zato jih zdaj lahko deliš. Vsebina zareže. To je dobro.

Nekaj pa me je zmotilo. Najprej pišeš:

"... Zdaj nikoli ne bom vedela,
kako čuti ženska,
ko se v mater spreminja, ..."

Nato pa navajaš:


" ... A to je mimo.
Ta del življenja se je izgubil
v nemih krikih kirurškega noža.
"Raje ne več", pravijo izkušeni.
"Imate dva zdrava fanta,
bodite hvaležni." ..."

Ko enkrat postaneš mati, si za vselej mati. Tudi če imaš le enega otroka. Verz "Raje ne več", pravijo izkušeni - in tvoj zaključek pesmi, ko praviš, da upanje živi dalje, se mi zdi, da zmanjšujeta moč tvoje osebne izpovedi.

In izpoved je močna, ker sloni na izkušnji.
Vse lepo,
Ana

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
14. 06. 2008 ob 18:22

Ja, saj prav zato sem sama sklepala (s perspektive seveda, da gre za resnično zgodbo), da sta prva dva otroka posvojena. V nasprotnem primeru si vendar to že tudi dobesedno občutila. Prvič, pri prvem. Za vselej.

Lep pozdrav!
Kerstin

Zastavica

Sabinca

Poslano:
14. 06. 2008 ob 21:08

Oh, ne... malo narobe razumete, se mi zdi... (moški - obvoz, prosim, je kakšna morda malo preveč eksplicitna podrobnost... ali pa vas štejem za preveč starokopitne?)

Pesem opisuje žalost, ker nikdar ne bom vedela, kako je, če rodiš sama! Med nosečnostjo sem sanjala, kako iztisnem otroka iz sebe... (ok, moški... če vam je tole čudno brat, se pač ozrite stran :P) sanjala sem občutek, ko gre iz mene ven.. za to sem bila prikrajšana, ko so mi povedali, da je otrok napačno rotiran in da bo treba delat carski rez... (o podrobnostih prvih 5 ur res ne bom..).
In kaj se je zgodilo kasneje? Prehitro sem zanosila še v drugo... Prehitro, da bi smela pri drugem otroku poskusit rodit sama. Oziroma mi je bilo resno odsvetovano.
Ja, v pesmi je nekaj pretiravanj, ker je bila pisana v afektu. Ampak je res težko bilo meni, ki sem si vedno želela veliko otrok, veliko družino, pri 28ih letih poslušat, kako ti več strokovnjakov pove, da bo treba tudi v drugo že preventivno delat carski rez (in kasneje se je izkazalo, da je bilo res prav, da so ga...), kar pomeni in kasneje raje ne več imeti nobenega...
Raje ne... - zato pišem, da upanje ostaja... kaj pa vem, kaj vse se v parih letih v medicini lahko zgodi, ne?

Kakorkoli, tole so res osebne izpovedi...

Bodite mi dobro in hvala, da me berete.
Lp,
Sabina

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
14. 06. 2008 ob 21:46

Ajej, Sabinca, ko pa življenje piše tako raznolike zgodbe in tisoče variacij ... Ob takem ozadju seveda postane pesem bolj razumljiva (govorim o izpostavljeni dilemi). To so težke izkušnje, mislim pa, da bi stran obrnili glavo samo strahopetni moški, pravi pa ne. ;) Seveda človek vedno hrepeni po tistem, česar ne doživi. Jaz sem si po eni strani (strahopetno) želela carskega reza, tako strah me je bilo poroda.

Je pa to en delček, za katerega si res bila prikrajšana. Vendar pa je moje mnenje, da matere ne postanemo s porodom, temveč že prej, ob zanositvi, ali pa v tistem trenutku, ko zagledamo otročička. Nekatere pa nikoli.

Želim ti, da se ti upanje nekoč uresniči!

Kerstin

Zastavica

Sabinca

Poslano:
15. 06. 2008 ob 01:19

Vendar pa je moje mnenje, da matere ne postanemo s porodom, temveč že prej, ob zanositvi, ali pa v tistem trenutku, ko zagledamo otročička. Nekatere pa nikoli.
S tem se povsem strinjam :)
Tisto je bilo uporabljeno figurativno...

Seveda se strinjam tudi s tem:
mislim pa, da bi stran obrnili glavo samo strahopetni moški, pravi pa ne. ;)

In še to: NOBENI ne privoščim carskega reza... ker to pa res bistveno podaljša čas okrevanja in prinese za seboj kar nekaj posledic, ki se jih še dolgo ne znebiš. Tako da... jaz še vedno navijam za naravni porod, pa sem dala res hude ure skozi, preden so se odločili za operacijo (mož je jokal zraven, ko je videl, kako trpim).

Hvala, Kerstin...
nočko :)

Zastavica

Zalka Grabnar

Poslano:
15. 06. 2008 ob 07:56

Natančno vem, o čem govoriš, Sabinca, malo kdo razume. Prej dobiš pod nos, da je CR pač carski. Stiska je res huda in praznina, ki nastane "po carsko" se le počasi polni. Prave starše pa nas dela vse kaj drugega kot porod. Pri nas "carskih" je sprožilec malo drugačen in malo traja ... Tudi jaz sem čutila CR kot ogoljufanost za nekaj velikega. Po drugi strani pa ... No poglej, smo štirje, če ne bi bilo CR bi ostal en sam. In kolikor razumem je tudi pri tebi tako. To pa šteje! Za vse tista čustva smo prikrajšane, a zato nič manj mame. Dobro se mi zdi, da si spregovorila o tem. Težko je dobiti sogovornika na to temo. Recept je v prihodnosti in ne v preteklosti. Otroci rastejo, ljubezen tudi in ja, tudi mame! :-)


Drži se!
Lp,
2x carska

Zastavica

Sabinca

Poslano:
16. 06. 2008 ob 10:10

Zalka...
preprosto... hvala. Za razumevanje.
Ja, saj sem napisala... ko sem se zavedela, da je že prav tako, sem se pomirila.
Hvala in pozdravček vsem štirim :D
S.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!


Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!