http://www.pesem.si/article.php?blog_id=5806
Adisa, pesem je enkratna! S tako malo besed poveš tako veliko,
jedrnato, lakonično. Tudi register je pravi in besedje se lepo
prilega vsebini in tonu.
Vendar pa ... - oh, ta vendar! :)) Zadnja kitica nekako ne gre
zraven. Niti po izrazju (iz izvirnega preide v klišeje) niti po
sporočilnosti (prej izpovedna, v zadnji kitici vtis, da želi
poučevati, čeprav ni v velelnem naklonu) in niti po slogu (v prvih
treh se pojavlja večinoma daktil _ UU >> lahko bi rekli, da
pesem sledi svojemu notranjemu ritmu, ki pa se v zadnji kitici
podre).
Zadnjo kitico bi sama izpustila, morda nadomestila z drugačnim
zaključkom ali pa pustila pesem trikitično.
Lep pozdrav!
Kerstin