Slovenščina je glede besednega reda precej manj stroga od, npr., angleščine, in dopušča raznovrstne variante (seveda pa pri pesmih v formi besedni red marsikdaj doseže stopnjo, ki v nevezani besedi ne bi bila sprejemljiva).
Gre namreč za poudarke.

Proti večeru se je oče z Manico vrnil domov. (dokaj nevtralno)

Oče se je z Manico vrnil domov proti večeru. (poudarek: kdaj - proti večeru)

Oče se je z Manico proti večeru vrnil domov. (kam - domov)

Oče se je proti večeru vrnil domov z Manico. (s kom - z Manico)

Proti večeru se je z Manico vrnil domov oče. (kdo - oče)

Vseh pet primerov je slovnično pravilnih (pa še kakšen bi se našel) in besedni red v ustreznem kontekstu ni zaznamovan. Na take načine torej slovenščina dejansko dovoli svobodno premikanje vrstnega reda besed. :)

Ostaja tudi dejstvo, da so se zaradi rime in ritma tudi slavni tuji pesniki posluževali zaznamovanega besednega reda, npr. v angleščini (Wordsworth, Byron ...).

Danes lahko jemljemo za poseben izziv pisati pesmi, ki kljub sledenju formi ohranjajo čim nevtralnejši (oz. kontekstu primeren - poudarki) besedni red. Tak primer je Danijev današnji sonet Umiranje. Bravo, Dani! :)

Gnu, zanimiva analiza! :)

Lp,
Kerstin

Niti na kraj pameti mi ne pade, da bi se spustil s tabo v polemiko o slovenski slovnici, ker jo predvsem premlo (po)znam, in ker je po drugi strani silno zmuzljiva... in jo je vedno potrebno motriti na konkretnih primerih, torej v nekem kontekstu.
Zato se mi zdi tudi neustrezno pojasnjevanje poudarkov na način, kot si pojasnila s primeri.
Če vzameva v precep tvoj drugi stavek, za katerega praviš da je poudarek na dejstvu, da sta se oče in (služkinja) Manica vrnila domov proti večeru (grešnika nemarna), ga jaz znam povedati tako, da je poudarke na drugi strani in sicer na "očetu", sej se hčerka ni sama potepala ves dan....


Skratka. Vidimo, da hočeš podpreti Gregorja, ker se sama (glede na moje razmišljanja), uvrščaš med tiste, ki dajejo prednost rimi in ritmu. Kar seveda ni ne narobe, še manj slabo.

Tisto, kar hočem reči je, da tudi veliki mojster Prešern ni vedno z lahkoto niti z eleganco preskakoval ovir, ki jih rima in ritem postavljata pred mojstra, ampka da se je na obravnavanem primeru precej okorno izrazil zaradi tega, ker je iskal rimo na besedo "kopitar".
In je našel besedo "očitar".

In to je tisto, čemur jaz pravim zlaganje (včasih rečem montiranje) pesmi.
Raparji rečejo celo polaganje rim... kar je po moje pravilno. :)

In še to.
Če bi pristal na tvoje tolmačenje poudarjanja, se mi zdi, da si v bistvu nastopila proti prvotni Gregorjevi trditvi/tezi.
;)

Pa ... saj tukaj sploh ni nobene zares prave teme za "spo"r. Vsi se strinjamo, da je bil Prešeren mojster in tudi velik pesnik (saj to vedenje je bilo, nam, Slovencem, ja že skoraj v zibko položeno! ) Ni pa nobenega dvoma (saj tudi ni noben svetnik, oziroma sveta podobica) ... Morda je za nekatere ikona, polbožanstvo, malik, ampak dejstvo je, da (četudi zdaj v očeh nekaterij "grešim", jaz,"svetoskrunka " ;), je prav zaradi razlogov, ki jih je podal Perorez, naš velepesnik napisal tudi ogromno štorastih verzov.

(To, kar je Kerstin navedla za primer, ni iz iste zgodbe;)

Kar seveda pomeni, da imata oba prav in da je debato zanimivo brati.
LP, lidija

Jaz sem za to, da se ta pesem ukine iz učnega načrta, saj imamo zaradi tega slavnega verza vsi že od malih nog izredno slabo mnenje o Kopitarju. Malokdo pa pozna njegovo celotno delo - in kdor ga, ta ve, da je naredil za Slovence in slovenski jezik več kot kdorkoli v tistem času, torej tudi več kot Prešeren :D

Kateri naj kopitar čevlje sodi?

Naj liho ali sodoprsti bo?

Saj vendar po tem svetu le bos hodi.

Kako naj sodi čevlje mi? Kako?