Oprostita, Svit in Kočijaž, čeprav so mi všeč postavljene pike in jih (še kar) upoštevam, si nisem mogla kaj, da ne bi dodala še svojega piskrčka (sem se ravno vrnila z enotedenske odsotnosti, pa sem padla v tole temo ;-)
O ocenjevanju nimam kaj dodati, o komentiranju pa tole: Jože K, če si kdo želi komentarja svoje pesmi, to lahko izrazi in gotovo bo dobil mnenje članov in urednikov portala (glede na kriterije ocenjevanja, ki so objavljeni na portalu in jih upoštevamo).
Všeč mi je bila poteza naše mlade članice Ananas, ki je pozvala člane portala (in urednike, seveda) h komentiranju njenih pesmi. Videti je, da si resnično želi mnenja - morda je začutila, da potrebuje smer, kot puščica, preden švisne v cilj. In nekaj odgovorov je dobila - zdaj bo sama raziskovala naprej ...
V ustvarjanju, razvijanju zamisli, vedno prihaja do zastojev, slepih ulic, brezplodnega tuhtanja ... in v tem vidim tudi rast - ko sežeš čez te ovire, vidiš dlje. In veš, da morajo biti tudi ta neprijetna nihanja.
Mislim, da je prelomno za dobro snovanje to, ko ustvarjalec sam pri sebi uspe zaznati, kje je tista rahlovina, v kateri reč (v naših primerih pesem) še ni izdelana, kje se mora zamenjati beseda, morda le vokal, zlog ...
Skratka, če smo kot avtorji sposobni o vseh svojih doslej nastalih pesmih popolnoma enako razmišljati (da so popolne, vrhunske, že skoraj Prešerne) in smo zaljubljeni vanje, je čas za samoizpraševanje: zakaj se nam zdijo vse tako izjemne: ker je res vsaka idealen preplet ideje, sporočila in jezika, v katerem ustvarjamo?
Ali zato, ker vse pravzaprav pripovedujejo več ali manj eno in isto zgodbo, občutek ...)
Ali pa nam morda primanjkuje samokritike?
Seveda nikomur ni treba na glas odgovarjati in utemeljevati, da to že ni res, da to ni pravično, da ... Samo s sabo in v samoti opravimo to majhno pesniško samoizpraševanje.
Vesela sem, ker na našem portalu prevladujejo prijazne, sodelovalne in prijateljske energije. In, kot pravi Nina Jereb v svoji pesmi Kresničke:
http://www.pesem.si/article.php?blog_id=1690 Iz teme bruhne bleščava, iz svetlobe stopamo v senco. Pogled je odvisen tudi od tega, v kateri (temi) se nahajaš.