Ananas, predvidevam, da si dekle :)! Najbolj všeč mi je pesem Vprašanja, tudi ostale so ok, verjetno si še mlada, da še iščeš svoj stil, se razvijaš, menim, da si na dobri poti, če ti kaj pomeni moje skromno mnenje ... So pa na portalu precej večje reference od mene, verjetno se še kdo oglasi!

Veliko navdiha! gabriel stormer

Hehe, Ananas, zanimiv vzdevek, ni kaj! Mnenje je za podajalca vedno realno ;)), kljub temu pa je lahko subjektivno. Bi pa k perspektivi vsekakor pripomoglo, če bi vedeli, koliko si stara. Da si v izražanju še bolj na začetku, se da razbrati (ali pa tudi ne! - nekateri se nikoli ne premaknejo naprej, to je dejstvo, pa če še tako leporečimo).

Pa poglejva.

SONATA ŽIVLJENJA

Ogromno klišejev, npr. življenje ima dobre in slabe plati, začaran krog, krog življenja (zadnja dva celo kar na kupu), strto srce, kot mačka z miško.

Zakaj je to slabo? Klišeji niso tvoji, to so besedne zveze, reki, ki so bili že ogromnokrat zapisani v tisoč in eni bolj ali manj podobni si različici. Ustvarjalnost, umetniškega duha kažejo drugačni izrazi, nove besedne zveze, svež način ubesedenja stare oz. znane tematike. To so stvari, ki prejemniku - bralcu - nudijo zadovoljstvo, užitek, katarzo. Kadar lahko bralec že vnaprej predvidi nadaljevanje, in to dobesedno (meni se to že od malih nog dogaja recimo pri poslušanju popa in narodnozabavne glasbe), ga to ne more zadovoljiti. Kot če bi začela brati detektivski roman, pa bi po 10 straneh že vedela, kdo je storilec. - Tudi če klišejev ravno ne predvidimo, pa ne nudijo več globine, občutenja. Če spet primerjam z detektivko - ko prebereš 5 detektivk Wallacea, pri šesti res že kmalu veš, kdo je storilec. In takrat ga nehaš brati. Ni več zanimiv, nov, presenetljiv, svež. (Tole se ne nanaša dobesedno na tvojo pesem, ampak je mišljeno nasploh. Torej - če ima nekdo večino pesmi prepletenih s klišeji, se bralci hitro zasitijo in naveličajo.)

Druga slaba stvar v tej pesmi je, da se nagibaš k ponavljanju že povedanega.
Pa se spet razsvetli,
ko se nov rodi
in dolgo, še dlje
z nami živi.

Ko nas eden zapusti,
se nov rodi.
Eden z nami v mislih živi, /.../

In tukaj:
Prinese nam strto srce,
nesrečo, smolo, gorje.
Kot mačka z miško se z nami poigrava,
da je včasih tvegana glava.

Spet drugič nas je strah
in je polno muk in zdrah.
Včasih je strah majhen kot miš,
spet drugič večji od hiš.

V teh dveh kiticah se v primeri ponovi miš(ka), v drugi kitici pa strah.

Tretja slabost so neizpiljene rime, ki so predvsem same sebi namen (torej načelo: samo da se rima! >> tudi sama sem v otroških in zgodnjih najstniških letih pisala po tem načelu ;); to je lahko pač (zgodnja) faza razvoja pesnika, ki bo sčasoma izzvenela). Primer:

krog, ki se vrti okrog >> za krog je znano, da se vrti ;), sploh pa, da se vrti OKROG, tale beseda je povsem odvečna in pač podpira rimo na krog.

kot mačka z miško se poigrava,
da je včasih tvegana glava >> tale tvegana glava je sicer nova besedna zveza (k čemur sem te prejle spodbujala, zdaj pa ti spodbijam - boš rekla, no, ta pa ne ve, kaj hoče :)), vendar deluje neprepričljivo, ker glavo pač tvegamo, ni pa tvegana, tvegana so naša dejanja; zdi se kot (pa)trpnik.

majhen kot miš,
večji od hiš >> zelo preprosta rima, prva primera klišejska, druga zame neprepričljiva; strah, večji od hiš. Kako merimo strah? ;))

V tej pesmi bi pozitivno izpostavila zadnjo kitico, ki seže nad druge, ni tako vsakdanja in ponudi prijetno podobo.


OB KRSTNEM KAMNU

Pesem je dejansko dokaj suh (dobeseden, 'tehničen') opis krsta. Vseeno se mi zdi boljša od Sonate. Pač pa k njej ne sodi zadnja kitica, ki iz opisa ceremonije neposredno preskoči na 'pesmi za domačo rabo' - gremo proslavit, se veselit, nekaj/nekoga zapit ... Temu se v 'resni' poeziji izogni, to spada na domače žurke (saj veš, Danes smo se tukaj zbrali, da bi tvoj rojstni dan praznovali ... ;)). Imaš pa tudi nekaj zatipkov - Jezusove ljubezen, proslavet.


DETE

Tudi tu uporabljaš že obrabljene zveze, kot so
na vrtu /poljubno drevo/ stoji
ptička žgoli
se sladko smeji.

Je pa pesmica ljubka, ima svoj čar oz. bi ga imela, če ne bi tile i-ji tako kričali. V vseh verzih vseh treh kitic imaš rimo na -i. To deluje moteče. I je prodoren glas, ki ga pogosto vsebujejo medmeti kričanja, vreščanja.


Preden obupaš in nehaš brati - najboljše sem prihranila za konec! To sta pesmi Moj cvet in Moj zlati očka. V teh dveh pesmih se že kaže talent, kreativnost, tisto 'nekaj več'. Najboljša se mi v Cvetu zdi prva kitica, medtem ko bi drugo, tisto 'pojasnjevalno', takoj izločila. Brez nje bo pesem svobodneje zadihala, lepše sledila sami sebi, svojemu notranjemu ritmu, vsebini.
Moj zlati očka prevzame bralca s svojo neposrednostjo, z iskrenim otroškim čustvom, ki meji že na občudovanje (to je še tista faza "Moj očka ve vse" ;)). Dobro si ga orisala, sploh ne suhoparno in niti klišejsko ne - poglej recimo, kako fino si se izognila klišeju, da ima nekdo 'zlato srce', v prvi kitici! Pa primerjava z Vego, pa tista s kravato in copati. Res si dobro povedala. Iz opombe o letih sklepam, da si zdaj starejša. Vendar si imela pri 9-ih dobro izhodišče. Nadaljuj od tam, klišeje pa prihrani za priložnosti, ko bo sorodstvo zavohalo, da rimaš, in te ob vsaki priliki prosilo za kakšno pesem za strica, teto, sestrično v osmem kolenu ... ;))
(Mimogrede, od muh se piše narazen.)

Naj sploh zapišem, da h kvaliteti pisanja pripomore čim več branja, branja, branja? In ne le poezije, tudi proze. S tem pridobivamo besedni zaklad, nevede usvajamo slovnična, skladenjska, pravopisna pravila, semantične posebnosti, spodbujamo možgane k snovanju novih zaključkov itd. Vse to se v nas nalaga kot plast za plastjo v krasno torto. In ko potem odrežeš kos, je resnično slasten. ;)

Želim ti še veliko navdiha in ustvarjalnosti!

Kerstin

Hvala obema!
Lahko vama povem, da sem res punca, stara 13 let. Res, hvala za mnenja. Veste, pri nas doma so vsi taki, da za vsako stvar rečejo: "Joj kako lepo!", zato mi to toliko pomeni. Hja, Moj zlati očka je bila moja prva pesem, ki se lahko tako imenuje. Dete sem napisala poleti v senci naše trte tudi kot še zelo majhna, Ob krstem kamnu pa je nastala dve leti nazaj, ko smo krstili enega mojih bratov in je bila namenjena vabilu na krst. Moj cvet sem napisala za domačo nalogo v 4. razredu, zato se mi zdi čudna, ker sem jo napisala pod "prisilo", Vprašanja pa so novejša in se je porodila, ker veliko razmišljam in včasih se mi zdi, da vem preveč, kot je zdravo za moja leta.
Preden zaklučim ta čreva, pravopis je moja šibka točka, bom popravila.
Berem pa veeeeeliko, to je moja ljubezen. Vse zvrsti (pesmi, dramatiko, leposlovje za vse starosti...)

Kaj so klišeji?

Evo, tu imaš link - http://k.abecednik.com/klise.html, pa še druge zanimivosti so tam!

Pozdrav! gs

Pozdravljena, Ananas! ;)

No, lepo.
Nikoli ne moremo vedeti preveč, je pa nevarno, da začnemo preveč tuhtati ;). S tega stališča je včasih res zdravo manj vedeti! ;) Po drugi strani moramo pa res veliko vedeti, da se sploh lahko zavemo, kako MALO vemo. Me razumeš?

Klišeji? Če kopiram kar to, kar sem ti napisala prejšnjič:
Klišeji niso tvoji, to so besedne zveze, reki, ki so bili že ogromnokrat zapisani v tisoč in eni bolj ali manj podobni si različici.

Link, ki ga je pripel gabriel, pa tovrstne klišeje opiše pod točko 2:
ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse klišeje / piše po zastarelih klišejih / ta stavek je časopisni kliše; scenarij kazijo nekateri literarni klišeji.

Torej ti priporočam, da se izogibaš zadevam, kot so strto/zlomljeno/iztrohnjeno ... srce, srebrna luna, reka mesečine, groza in strah, tok/tek življenja ...

Me veseli, da veliko bereš. Sama sem čisto nora na knjige ;). V teh nočeh hodim v posteljo z Greenovim Čudovitim vesoljem. ;)

Lep pozdrav!
Kerstin

P. s. Retorična vprašanja (Kdo sploh smo, kam gremo, zakaj trpimo ...) ponavadi skazijo pesem, saj bolj spadajo v filozofske in še kakšne razprave.

Ananas, če dovoliš, bi ti na primeru pesmi ČEŠNJA pokazala konkretne predloge, o katerih sem ti pisala:

Češnja v vetrcu niha,
nežno lističe viha,
njen cvet je proti soncu razpet.

ČEŠNJA V VETRCU NIHA,
NEŽNO LISTIČE VIHA,
NJEN JE CVET
PROTI / K SONCU RAZPET.

Tedaj je žuželka priletela,
ki se pravi ji čebela,
cvet bo oprašila
in nov plod razvila.

TEDAJ DO NJE PRILETELA
JE ČRNO-ZLATA ČEBELA.
CVET BO OPRAŠILA
IN NOV PLOD RAZVILA.

Junija, ko češnja zori,
češnjeva pita zadiši,
mama se zasmeji
in kos odreže mi.

JUNIJA, KO ČEŠNJA ZORI,
ČEŠNJEVA PITA ZADIŠI.
MAMA SE NASMEJE -
SLADKAT SE GREM POD VEJE.

Ali hudomušnejši zaključek:
IN MAMA SLADEK KOS
MI POMOLI POD NOS. :))

Spet imaš namreč v zadnji kitici te iii-je. Tudi rime z enozložnicami so bolj revne, zlasti če se zaključijo s samoglasnikom: ti - mi - vsi - bi - ni ...

Tole samo kot ilustracija. Zasnova je dobra, zato se jo splača dograjevati.

Lep pozdrav!

Kerstin

Hvala!
Počasi se bom pa kaj naučila.

Ananas

..Ananas ...pohvalno, da pri teh letih že imaš krila, ...sigurno tud poletiš, ker imaš stila...