Malce površno si prebrala - govorila sem namreč o notranjem ritmu. Notranja rima je meni neznan izraz, takole 'na pamet' pa bi sklepala, da se ne rimajo zadnji zlogi verzov, temveč vmesni.
Njega LJUBILA sem jaz, z njim VESELILA sem se, a IZGUBILA sem ga ... :))) >> tole kar tako, le kot ponazoritev, ne jemlji pa tega za suho zlato.
Notranji ritem pa je druga stvar. Pri tem veljata tako vsebinski kot metrični aspekt. Vsebinski notranji ritem pomeni, da pesem ritmično sledi vsebini - da se ob napetih trenutkih recimo ritem stopnjuje ali prekine. Dober primer je Župančičeva Duma. Primerjaj recimo tole kitico: Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? Še pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Tu? Preko morja? In ni ti mejâ? z lirskim intermezzom Mate, jo, moj Mate!
Zgolj metrično gledano pa notranji ritem pomeni, da ne gre za nek standardni ritem (jamb, trohej, daktil, amfibrah, spondej), vendar pa ritem vseeno obstaja.
Primer: To jesen - U - je strah kot ptič leden U - U - U - kot dih mrliča U - U - U do božiča U U - U razpotegnil svoj objem. U U - U - U -
Vidiš, da je v vsakem verzu drug ritem, če pa pesem prebereš lepo skupaj, kot se pesmi tudi berejo :)), pa boš gotovo začutila ritem:
To jesen je strah kot ptič leden kot dih mrliča do božiča razpotegnil svoj objem.