http://www.pesem.si/article.php?blog_id=5504Če dovoliš, Anja, bi tu povedala svoje mnenje o določenih stvareh, kot je pesniški izraz. Tale pesem se mi namreč zdi dobra ponazoritev tega, o čemer smo na forumu že razpravljali. Dober stržen in malce uveli listi. "Prebiti" se je treba do 5., 6. in 7. verza, da vidim v pesmi "tisto nekaj", kar jo postavlja nad neprepričljivost in celo nad povprečnost. (Torej je tega premalo, preveč je zavito, zadušeno s klišeji.) Tole:
izdih moj vsak tvoj vdih prežema,
kot vetrc žgoč telo mrazi,
ki tvojega sladkost prejema ...Všeč mi je kontrast, že kar oksimoron 'žgočega mrazenja', pa tudi milina naslednjega verza.
Ostalo v pesmi je preveč klišejsko. Strasten/vroč pogled, goreč poljub, srce
in dušo (
ter 'spotakne' tok), po licu solza sreče (mi) spolzi. Kolikokrat smo to že slišali in prebrali! Pomisli malo. Od domačih popevk do popa do (kvazi)balad (popevk). Vsi ti izrazi, ki sem jih naštela, bi lahko predstavljali bodoče izzive v naših delavnicah. Poišči raje sveže, svoje. Teh si nisi ti izmislila, ne predstavljajo tvojega izraza. So že preoglodani, plehki, preveč 'zlajnani'. Tolikokrat na takšne in podobne izraze, klišeje, idiome naletimo v svojem življenju, da so nam že kakor 'prednastavljeni' ;)) v mislih in se radi vsiljujejo. Stran z njimi! Korak naprej, nazaj, v levo ... kamorkoli, ampak po svoje.
Če bi bila tvoja pesem 'izziv', bi ji sama pustila samo te tri verze, ki sem jih izpostavila, ostalo bi preoblikovala, spremenila, morda skrajšala, nekaj pač.
Prosim, ne razumi, da hočem delati 'hokus pokus' s tvojo poezijo. Samo mnenje sem povedala - v želji, da te spodbudim naprej, dlje, globlje, više. Upam, da moj komentar ne bo sprožil odzivov v smislu 'vsaka pesem je unikat, zato je popolna'. ;)
Lep pozdrav!
Kerstin