Forum
- Datum objave:
17. 05. 2008 ob 19:54 - Spremljaj
- Število komentarjev: 13
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 1712 krat
ena nedokončana balada
Danes sem začela nekaj pisat..."eno baladico"...
Pa sem motala prekinit in ko sem prišla nazaj, je ideja nekam splavala.
pa sem se spomnila, da bi bilo mogoče fino, če bi mi kdo pomagal...ali pa vsi...
Evo:
Na gozdnem mahu rdečelaska leži,
če bežno pogledaš, zazdi se, da spi.
A odprte so njene premodre oči
in obraz njen nabran je v gube skrbi.
Ob njej malo dete brezskrbno čeblja,
se zdi, da jo kliče tako: "Mamica..."
in drobne ročice polne cvetlic
steguje do njenih preveč bledih lic.
in spletajo kitke otroške dlani
iz las dolgih, rdečih...Potem se zmrači.
Ko luna posije ji v mrtvi obraz
otroček obrne se...vzame ga čas............(al kaj, ne vem..:)
Vse odprto...na pomoč.
LP Kočijaž
gs
otroček zacmiha, zajoka na glas.
Roké se ne bodo več k njemu razprle,
oči so se njene za večno zaprle.
Samota postlala na mahu mu bo -
Zapri oči, dete, in spavaj sladkó ...
("spavaj sladko" je sicer sposojeno iz Svete noči, ampak - zakaj pa ne. Sveta noč malce drugače. ;)
Kerstin
In Gabriel, najmanj tercet!
Malo okužena ja, priznam, najbrž sem zato odprla temo. In te prosim za prisprvek!
Kočijaž :)
Pozdrav in veliko navdiha! gs
res dete je tam ob truplu zaspalo
utrujeno hlipanje se je predalo.
V gozdu globokem vse tiho je, mirno,
le sova skovika grozljivo, predirno.
Osamljena duša se dviga v nebo,
obupana je zapustila telo.
Čeprav tega noče, poti nazaj ni,
pogled na otroka jo veže, boli -
Naj dušico malo vsaj vzamem s seboj!
Poglejte bogovi, je sam fantek moj...
Kočijaž :)
nikar ne obračaj se, duša, nazaj.
Za fantka usoda načrt svoj ima -
ne bo mu hudo, pa čeprav boš odšla.
Poglej, tam čez góro živi mladi par:
kuharica je ona in on je mizar.
Na detece čakata nekaj že let,
pa ni prijokalo še zanju na svet.
Ta dva bosta tvojega fantka dobila;
verjemi, lepo mu bo, ne bo mu sila.
Imel bo družino, mater, očeta,
mirnó bodo tekla mu zemeljska leta ...
Pri 'čez goro' sem dodala naglas, ker se v naslednji kitici, Kočijažinjini, mesto naglasa premakne na drugi o. Bila pa bi zelo hvaležna, če bi mi kdo povedal, kako narediti STREŠICO nad o. Ostrivec namreč v primeru, da je naglašen prvi o, ni pravo naglasno znamenje.
Hvala!
glejte otrok moj je še vedno sam!
Pomagajte mi, vi skrivnostni duhovi,
vile in angeli in vsi bogovi...
Ne grem še v vice, ne v pekel ne v raj,
prosim pustite me v njemu nazaj.
Le še enkrat me spustite v telo
naj sama odpeljem ga tja za goro.
Naj vidim to mater in tega očeta,
ki bosta mi sina redila vsa leta,
ko morala jaz bi biti ob njem!
Prosim vas le še tega, naj smem!
.........
Kočijaž:)
PS:Kerstin, sprašujem se, kako se bo to zaključilo...Happy end ne sme biti, preveč se pa spet ne sme vleči...Hmmm...
A poskušiš ti??
:)))
Kako le verjamem, zaupam naj vam?
Glejte, otrok moj še vedno je sam!
Pomagajte mi, vi skrivnostni duhovi,
vile in angeli in vsi bogovi ...
Nočem še v vice ne v pekel ne v raj,
prosim, pustite me k njemu nazaj.
Le še enkrát me spustite v telo,
naj sama odpeljem ga tja za goró.
Naj vidim to mater in tega očeta,
ki sina mi bosta redila vsa leta,
ko morala sama bi biti ob njem!
Prosim vas le še tegá - ali smem?
Kdor je prestopil nezemeljsko mejo,
tistega misli nazaj več ne smejo.
Prah ne bo sodil ostrine duha,
ki že od nékdaj usode ravna.
Tvoje telo je le vreča kosti -
če zdaj duša vanj se povrne, zblazni!
Na zemlji minilo že dokaj je let -
že zdavnaj je v grobu tvoj krhki skelet
in sin tvoj že zdavnaj odrasel je mož,
a srečala več ga nikoli ne boš.
Kočijaž, daj še repliko, potem zaključiva. ;))
K.
in sin tvoj že zdavnaj odrasel je mož,
a srečala več ga nikoli ne boš.
(seveda "srečala" samo zato , ker ga v mojem zaključku vendarle še enkrat "vidi"):
Ko to sliši duša, tedaj popusti
še malo v dvomih... naprej poleti.
Dvigne se više navzgor v nebo,
ozre se še zadnjič tja dol na zemljo.
Krepak mož na njenem grobu stoji
dolgolaso dekletce za roko drži,
ki rože in kitke ima v rečih laseh
prav kakor ona v davnih dneh.
Dekletce na grob položi beli cvet
in duša pomirjena zapusti svet.
Ja, popravi me še malo, potem pa zaključiva:)
Kočijaž
še vedno dvomeča naprej poleti.
Vdano se dviga v neskončno nebo,
zadnjič ozre se še dol na zemljó.
Krepak mož pred grobom cvetočim stoji,
dolgolaso dekletce za róko drži,
ki nosi cvetove v bakrenih laseh
tako kakor ona jih v davnih je dneh.
Dekletce na grob beli cvet položí
in duša pomirjena svet zapusti.
Nič več ne težijo je zemeljske sile,
ki cvetje venijo na vrhu gomile.
Med živim in mrtvim razklene se zev;
prek nje se pne večno ljubezni odmev.
Glede na siceršnji ton pesmi (in tega, da 'delava' balado! :) pa bi predlagala malce dramatičnejši zaključek.
Če ti kaj 'kapne', napiši, sicer zapečeva tole. ;))
Kerstin
zapečeva tole...
:))))
Kočijaž
Na worldu so zgoraj opisi in 4. po vrsti piše VSTAVLJANJE in izpod, ko ga označiš je napis SIMBOL IN TAM BOŠ NAŠEL ŽELJENI O S STREŠICO Ô.
šE PREJ PA MORAŠ V DESNEM KOTU SPODAJ OZNAČITI OD RAZNIH NAPISOV srednje evropski pas
Komentiranje je zaprto!