Uh, seveda, škrat! Prihodnost!!!
Se mi je pa zdelo, da boš (ali da bo kdo drug) postavila drugo vprašanje. Zakaj ni Prihohost nad in preteklost spodaj!

Čisto fizikalno gledano je preteklost NAD prihodnostjo, ker samo z višjega je možen pretok skozi lijak v nižje ležeč tolmun. Pa tudi bolj preprosto: Preteklost je nekaj, kar je BILO, zato je nad (zgoraj) tistim, kar še bo - torej nad prihodnostjo (za katero je še vprašanje, če sploh bo. ). He, he, jaz sem preprosta punca in tako razmišljam...:)) in spet nakladam...
Tako, da sem preteklost namerno dala v zgornji tolmun, oziroma, si jo jaz tam predstavljam.
S tem nočem reči, da rada živim v preteklosti. Je mimo. V prihodnosti pa sploh ne, ker...no, ni je še. Zato imam najrajši trenutke. Kamen. Konkretno. Zdaj. Sedanjost.

Seveda bi se o tem dalo razpravljati, zato pa si postavila to vprašanje...
Hvala, da si opazila....
Popravljam!

LP Kočijaž

L. ;)))

To mi sploh ni bilo sporno, ker si zadevo metaforizirala s tolmuni in pred sabo imam natančno sliko ;) dveh tolmunov, zgornjega, ki se v minimalnem slapu preliva v spodnjega (in lahko sledi cela kaskada v neskončnost). Zame časi niso ne zgoraj ne spodaj, niti spredaj in zadaj, zame je čas eden in ta je preplet vsega, kar smo bili, smo in še bomo.
Koliko pa pustimo, da nam preteklost (na slab način) kroji sedanjost in prihodnost (tudi jaz!), je pa že druga stvar. ;)

Vseeno se mi zdi, da ne moremo biti 'ujeti v preteklosti' (lahko samo ponavljamo pretekle napake), kajti mi SMO (tudi) preteklost. Daljna daljna preteklost. Brez nje nas namreč sploh ne bi bilo. In brez malo bližje preteklosti ne bi bili takšni, kot smo.

No, da ne bo nastala filozofska 'mineštra'. Pesem je imenitna in prepriča. In to je to.

Kerstin