Ja, kot bi izstopil iz preteklega vlaka, vendar pa zelo v realnem trenutku, tukaj in zdaj. Jaz berem te sonete kot izraz oboževanja Christine Aquilera( pop pevke, za tiste, ki ne vedo) Imam prav? Ker mene ona pač ne pritegne, sem sem morala prisiliti slediti toku pripovedi, priznam, da ni bilo lahko. Pa sem, ker me zanimajo soneti. No, menim, da bi izbrani temi bolj prikladno "sedel" manj arhaičen jezik, saj za sonet ni nujno, da izbira umetelne besede (razen seveda, če je to avtorjevo osnovno vodilo?)

Cenim pa seveda trud, bogato besedišče!
Samo še eno vprašanje. Mar sonet naj ne bi bil sestavljen iz dveh kvartin in dveh tercin? Ti imaš štiri kvartine, povsod...
Enajsterca se lepo držiš.
:)

LP (učeči se) Kočijaž

Ja, prav imaš kočijaž(inja), da gre za omenjeno pevko.
Mislim, da imamo vsi pač nekoga, ki nam ugaja. Stvar se mi je
zelo ujemala, saj imajo ponavadi umetniki (moški) neko svojo muzo,
ki je očitno vešča v petju (a vidiš povezavo).

Kar zadeva stil, moram reči, da nimam nekih namenov arhaiziranja.
V poezijo skušam vpeljati kompleksnost, ker menim da bodo
bralci bolj razglabljali o delu, ki je težko/težje dosegljivo.
Za mene je to osnovna definicija umetnosti: npr. Spraviti
nit skozi šivankino uho, to je ''umetnost''. Ali pa: Zadeti tarčo
v samo sredo, to je ''umetnost'', zadeti mimo ni problem.
Vendar pa to ne pomeni, da so težje dosegljiva dela avtomatično
več vredna.

Namenoma uporabljam 4 kvartine, gre za t.i. kvartalni sonet,
o katerem je govora v moji istoimenski pesmi. Ta sonet minimalno
odstopa od klasičnega. Vendar pa je bil namen ugotoviti, kaj se zgodi
v kvartalnem sonetnem vencu, ki ima očitno 16 sonetov.
Ugotovil sem, da je stvar še težja, saj je 28 rim a, b, c, d
ter 62 verzov več.

Končni sonet sem/bom poimenoval Koronale (namesto magistrale)
iz lat. corona = krona.

Neke sorte eksperiment torej.


Lp
Santini